Mirno plačal 1500 evrov kazni zaradi obuvala

Tudi francoska sedma sila poje hvalo Atalantinemu nogometašu Josipu Iličiću, med boleznijo je bil v mislih na zaradi kapi preminulega Davideja Astorija

Objavljeno
01. april 2020 06.02
Posodobljeno
01. april 2020 06.02
Kranjčan blesti, kamor stopi njegova noga. FOTO: Reuters
Marko Uršič
Marko Uršič
Ljubljana - Če se o Josipu Iličiću na široko razpiše tudi francoska nogometna revija France Football, zagotovo velja, da je nekaj na njem. Od ljubljanskega kluba Interblock do kvarteta zadetkov za Atalanto v ligi prvakov proti Valencii 32-letni Kranjčan naposled udejanja zmožnosti, ki so bile vedno v njem.

Pri Interblocku je bil pri 22 letih zaradi slabih izidov in bližajočega se izpada v drugo slovensko ligo že na točki, da konča športno pot. A sledila je rešitev s prestopom v Maribor in v kratkem obdobju v dravski metropoli vrhunska predstava v evropski ligi s Palermom, ko je Sicilijancem padel v oči tako zelo, da so ga od vijoličnih za 3,2 milijona evrov skupaj z Arminom Bačinovićem kar odkupili.

»Takoj sem opazil, da gre tehnično za odličnega nogometaša, na vsakem treningu je pokazal kaj posebnega. Soigralcem je žogo pošiljal skozi noge, varal jih je z lažnimi udarci, podajal s peto. Pred tekmami sva se velikokrat pogovarjala, kakšne vragolije bova ušpičila na igrišču.

Včasih sva si postavila medsebojni izziv, kateri bo tekmecu žogo večkrat spravil skozi noge ali kateri bo drugemu oddal pravo žogo, ki bi mu omogočila čisto priložnost za zadetek,« pove takratni Palermov as Javier Pastore, ki je po Siciliji žogo brcal za PSG, zdaj za Romo.


Velikan, po vsem


Ker je imel Argentinec v Palermu njegovo številko 27, je slovenski reprezentant vzel dres z obrnjenim numeralnim vrstnim redom, še danes veljavnim 72. Za mnoge pa tisto, kar se pri Josipu Iličiću najbolj vtisne v zavest, ni tehnično znanje, temveč njegovo nesorazmerje glede telesnih značilnosti. Virtuozi so po rasti majhni, on pa ima kar 190 cm. Tu Kranjčan mnoge preseneča, takšen profil igralca pa ima tudi svoje slabše strani.

»Obrambni del ali prava postavitev v defenzivni različici nista njegovi značilnosti, to sta stvari, ki preprosto nista v njem. Ima tehnično kakovost in pregled igre, za odvzem žoge pa ne moremo trditi, da je to njegova vrlina,« pravi Iličićev nekdanji soigralec pri Palermu, osrednji branilec Mauro Cetto.

image
AFP Josip Iličić v Bergamu v dresu Atalante preživlja renesanso svojega nogometnega življenja. FOTO: AFP


Enako meni Iličićev nekdanji soigralec pri Interblocku Rok Elsner: »Na treningih ni bil nekdo, ki bi postoril še kaj dodatnega. Na igrišču pa si bil prepričan, da bo z žogo v nogah iz igre izločil enega ali dva nasprotna nogometaša. Njegova težava je bila v tem, da žoge ni oddal, ko je bilo treba. Lahko je izvedel dve preigravanji, pogosto pa tretjega ne več.«
 

Brez spanja


A z leti je odpravil tudi ta primankljaj. Za Cetta pa je razlog v njegovi zapozneli igralski eksploziji prejšnja nestalnost. »Tudi na eni in isti tekmi je lahko imel odlične in slabe trenutke, na dveh, treh zapored je bil lahko povsem neviden. Nestalnost je bila tista, kar so mu očitali.« Elsner dodaja, da so mu prigovarjali tudi zaradi brezskrbnosti.

»Na eni od Interblockovih tekem je igralcu, ki je imel čepe na športni obutvi, nenehno spodrsavalo. Zaradi tega smo izgubili. Naslednji dan je športni direktor zaukazal, da moramo vsi imeti obuvala z vijaki na podplatih. Kazen za nespoštovanje je bila 500 evrov. A Iličić je še naprej nosil športne čevlje s čepi, je pa tudi plačal kazen 1500 evrov za tri tekme, odigrane s takšno obutvijo,« se je zasmejal Rok Elsner.

72
je njegova številka na dresu, potem ko je v Palermu Javier Pastore že imel njegovo 27


Čas pri Atalanti iz Bergama je za Josipa Iličića seveda vrh kariere, a leta 2018 je zbolel, ugotovili so mu vnetje bezgavk. Dva meseca je bil v bolnišnici, tesnoba v tistem obdobju pa je bila podkrepljena tudi z dejstvom, da je par mesecev prej v spanju zaradi srčnega zastoja umrl njegov nekdanji soigralec pri Fiorentini Davide Astori.

»Nisem nehal razmišljati o tem, kaj se je zgodilo Davideju. Ni bilo spanca, razmišljal sem o tem, da se to lahko dogodi tudi meni. Strah me je bilo. Dejal sem si: 'Kaj če se jutri ne prebudim, če svoje družine ne bom več videl?', se spominja Iličić.