Modrić: Messi ali Ronaldo? To vprašanje mi ni všeč

Hrvaški maestro Luka Modrić se je poleti po skoraj 13 letih v španski prestolnici preselil v Milano. Tam je novega delodajalca poiskal pri klubu, ki ga je podpiral kot otrok. »Bil sem navijač Milana zaradi junaka mojega otroštva: Zvonimirja Bobana, kapetana Hrvaške, ki je bil blizu zmage na svetovnem prvenstvu v Franciji leta 1998,« je vezist povedal v intervjuju za italijanski medij Corriere della Sera.

Modrić je za madridski Real zbral 697 nastopov, z galaktiki je šestkrat osvojil ligo prvakov in štirikrat postal španski prvak. Kot je povedal v intervjuju, je menil, da bo pri Realu zaključil kariero. »Življenje te vedno preseneti. Dogajajo se stvari, ki jih nikoli ne bi verjel, da so mogoče. Bil sem prepričan, da bom kariero končal v Real Madridu, namesto tega pa ... Vendar sem vedno mislil: "Če bi kdaj igral za drug klub, bi bil to Milan." Tu sem, da zmagam,« je bil odločen Hrvat.

Pri 40 letih je prejemnik zlate žoge leta 2018 še vedno pomemben člen rdeče-črnih. Modrić je povedal, da je to možno zaradi ljubezni: »Ljubiti nogomet, misliti na nogomet, živeti za nogomet. Nogomet je skupaj z družino najpomembnejša stvar, ki jo imam. Skrivnost je strast. Prehrana in trening sta drugotnega pomena. Da bi dolgo ostal na vrhu, je potrebno srce. Na treningih sem srečen kot takrat, ko sem igral kot otrok.«

V Milanu sodeluje z italijanskim strategom Massimilianom Allegrijem, ki je vodenje kluba prevzel maja letos. »Malo me spominja na Ancelottija: je občutljiv, zabaven, rad šali. A na igrišču je kot trener odličen. O nogometu ve kot le redki. Nisem ga tako dobro poznal, a sem vesel, da je danes moj trener,« je pohvalil Allegrija.

A zanj je številka ena Carlo Ancelotti. »Ko sva bila v Madridu, sva se pogosto pogovarjala o Milanu in Milanu. Tudi zanj je bil ta kraj edinstven. Spomnim se, ko sem ga spoznal. Bil sem sam v mestu. Poklical me je in rekel: "Pridi, pojdi z mano na večerjo." Govorila sva ure in ure, o vsem. O nogometu, družini, življenju. Običajno trenerji ne zaupajo igralcem. On pa je.«

AC Milan je na drugem mestu v italijanskem prvenstvu. FOTO: Daniele Mascolo/Reuters

Spregovoril je tudi o Joseju Mourinhu. »Videl sem ga, kako je v garderobi spravil v jok Cristiana Ronalda, ki na igrišču da vse od sebe, ker enkrat ni lovil nasprotnega branilca,« je Portugalca opisal Modrić. »Tudi Max je tak. Ti v obraz pove, kaj je v redu in kaj ni. Iskrenost je bistvena.«

Hrvaškega vezista so vprašali tudi, ali je boljši Cristiano Ronaldo ali Lionel Messi. »To je vprašanje, ki mi ni všeč. Oba sta zaznamovala svojo dobo. Bolj sem navezan na Cristiana, ker sem igral z njim, bil je moj soigralec v Madridu, in zagotavljam vam, da ni samo odličen nogometaš, ampak tudi neverjeten človek,« je povedal o svojem dolgoletnem soigralcu. O Messiju je spregovoril le nekaj besed: »Kot človeka ga ne poznam, vendar ne dvomim, da je tudi on izjemen. Kot igralec je veličasten.«

Pred prihajajočim svetovnim prvenstvom v Združenih državah Amerike, Mehiki in Kanadi, na katerem bo Hrvaška zaigrala v skupini L, se je Modrič dotaknil tudi uspehov »ognjenih«. «Znati trpeti, nikoli se ne predati. Naučili so nas, da moraš za dosego cilja boriti. In potem ga moraš braniti. Talent je pomemben, vendar ni dovolj. Menim, da je izkušnja vojne v tem pogledu vplivala na vso mojo generacijo,« je o skrivnosti hrvaške reprezentance povedal svetovni podprvak iz leta 2018.

Modrić se je rodil leta 1985 v Zadru, pomembno vlogo v njegovem otroštvu pa je odigral tudi dedek Luka. »S ponosom nosim njegovo ime. Kot otrok nisem hodil v vrtec, vedno sem jokal, zato so me odpeljali v njegovo »visoko hišo« ob vznožju Velebita v Dalmaciji. Bila je hiša cestnih delavcev: dedek je bil zadolžen za vzdrževanje ceste. Od »nizke hiše«, kjer so živeli moji starši, je bila oddaljena pol ure hoje,« je začel nogometaš. Njegov dedek je bil umorjen med vojno. »Bilo je decembra 1991, imel sem šest let. Nekega večera ded ni prišel domov. Šli so ga iskat. Ustrelili so ga na travniku ob cesti. Star je bil šestinšestdeset let. Nikomur ni storil ničesar slabega.«

Po upokojitvi Modrić želi kupiti dedkovo hišo. »Po umoru dedka je bila požgana. Okolica je bila razminirana, čeprav so še vedno postavljeni opozorilni znaki. Danes je v lasti države. Vsa je v ruševinah, polna plevela. Razmišljajo, da bi tam uredili muzej. A ne želim, da o tem odločajo drugi. Želim jo kupiti. Za dedka in tudi zase. Te ruševine so del mojega življenja.«

A tudi po koncu kariere namerava ostati v nogometni orbiti. »Rad bi ostal, kot trener ali kot direktor, še ne vem. A najprej mislim, da imam še kaj za dati na igrišču,« je povedal hrvaški as.