Na Brdu živijo le trije asi: selektor Kek, vratar Oblak in virtuoz Iličić

Polemika med privrženci večje posesti žoge in zagovorniki direktne globinske igre je smiselna kot demokracija na Bližnjem vzhodu.
Objavljeno
26. marec 2019 10.05
Posodobljeno
26. marec 2019 10.59
Josip Iličić (desno) bi bil še boljši, če bi imel na igrišču več pravih sogovornikov. FOTO: Reuters
Kaj pomenita neodločena rezultata Slovenije v tekmah z 71. in 92. reprezentanco Fifine lestvice in kaj si lahko obetajo navijači ob dejstvu, da bodo Slovenci igrali še dvoboja z 20. in 23. v tej razvrstitvi? Drugo mesto v skupini se zdi kot misija nemogoče tudi ob trditvah, da je Slovenija napredovala, da je selektor Matjaž Kek stabiliziral zasedbo in da vratar Jan Oblak pomeni jamstvo za vrnitev Slovencev na euro po okroglih 20 letih.

image
AFP Jan Oblak je vrnil zanesljivost v igro slovenske reprezentance. FOTO: AFP


V resnici je misija EP 2020 izvedljiva enako kot prej. Slovenci bi »morali« v Izraelu zmagati, taista 92. zasedba, ki je bila nemočna v dvoboju s Kekovo jato, je v Haifi nasula štiri gole favorizirani Avstriji, ki pričakuje junijski sosedski derbi brez točke na svojem računu. Presenečenje? Gotovo. Narobe svet? Nikakor. Ko je Leicester postal angleški prvak s stavno kvoto 4000, smo vnovič spoznali, da je v nogometu možno vse. Tudi Slaviša Stojanović je padel v nedeljo v Varšavi šele v 76. minuti tekme, čeprav je 350 milijonov evrov vredna reprezentanca vseskozi oblegala vrata gostov z Baltika in dotlej »vodila« v številu natančnih podaj s 400:75 … Večna polemika med privrženci večje posesti žoge in zagovorniki direktne globinske igre je smiselna kot demokracija na Bližnjem vzhodu … Prej bo začela teči Ljubljanica proti Močilniku, kot bo znan razplet te razprave. Drži le, da je možno priti do vrhunskega rezultata na oba načina – toda le z vrhunsko izvedbo.

image
Kevin Kampl in Benjamin Verbič leta 2017 med treningom reprezentance na Brdu. FOTO: Roman Šipić


Selektor premore dovolj znanja, da ve, kaj in s kom je šlo narobe v Haifi in Stožicah, prepoceni bi bilo kazati s prstom (zgolj) na desnega bočnega branilca. Tudi Kek se zaveda, da imata denimo Rene Krhin in Jasmin Kurtić v nogah že 42 in 50 tekem med člani in bi torej lahko igrala v sožitju tudi miže, boljših na sončni strani Alp tako ali tako ni. Morda v Nemčiji. Fantje, ki so »prevzeli« vodilno vlogo v jati, pogrešajo prav vodilnega asa tedanje selekcije U-21 Kevina Kampla. Kaj pomeni Kevin za Slovenijo, je bilo prvič vidno leta 2013, ko so po vrsti padli Turčija, Islandija, Albanija, Ciper in Norveška …

image
Matjaž Kek je povečini izbral prave adute in jih postavil na prave igralne položaje. FOTO: Voranc Vogel


Odziv Keka na vprašanja o Kamplu je pravi, pušča odprta vrata za vrnitev fanta, ki se mu je v Sloveniji povečini godila krivica in njegova zgodba ni bila predstavljena posrečeno. Kdo ve, kaj bodo prinesli naslednji meseci, gotovo bi bil tudi Kek pripravljen zamižati na eno oko za optimalno rešitev zagate v zvezni vrsti.

image
Slovenija je obe marčevski tekmi začela z enako enajsterico: Jan Oblak, Miha Mevlja, Andraž Šporar, Aljaž Struna, Josip Iličić, Rene Krhin, Benjamin Verbič, Petar Stojanović, Miha Zajc, Bojan Jokić in Jasmin Kurtić. FOTO: AFP


Položaj Kekove Slovenije 2.0 pred obiskom Celovca in Rige ni slab. Če je v boju za EP 2016 za drugo mesto v skupini zadostovalo 20,63 točke, se zdi, da je prav skupina G najbolj izenačena in bo za to dovolj že 16 ali 17 točk. Nujne bodo torej zmage. Slovenci so bili v Haifi in Stožicah postavljeni dobro, prejeta gola sta bila posledica individualnih napak, v seštevku imajo največjo rezervo prav v napadu. To je možno aktivirati zgolj s spoštovanjem hierarhije na igrišču: ne more vsak razmišljati kot desetka … Veliko pred junijem bi moralo biti jasno, da so na Brdu le trije asi: Kek, Oblak in edini virtuoz Josip Iličić. Vsi ostali člani orkestra bi jih morali le podpirati in slediti njihovim zamislim.