Na Hrvaškem in v Splitu žalujejo, poslovil se je eden od največjih

Po težki bolezni je v 67. letu starosti umrl Ivan Gudelj, eden največjih nogometašev v zgodovini splitskega Hajduka in jugoslovanskega nogometa. Kariero je moral zaradi hepatitisa B končati pri komaj 26 letih, ko je bil na vrhuncu moči in pred vrati prestopa v enega največjih evropskih klubov.

Gudelj je celotno člansko kariero preživel pri Hajduku. Za splitski klub je zbral 362 nastopov in dosegel 93 golov. Bil je izjemno vsestranski nogometaš, ki je igral na različnih položajih v obrambi in zvezni vrsti, največji del kariere pa je preživel na sredini igrišča. S Hajdukom je osvojil jugoslovansko prvenstvo v sezoni 1978/79 in jugoslovanski pokal v sezoni 1983/84. 

Najmlajši kapetan jugoslovanske reprezentance

Gudelj je mednarodni ugled dosegel že kot mladinec. Leta 1979 je bil kapetan in najboljši igralec jugoslovanske mladinske reprezentance, ki je osvojila naslov evropskega prvaka. V takratnih izborih je prejel tudi priznanje za najboljšega mladega nogometaša Evrope. Leta 1980 je nastopil na olimpijskih igrah v Moskvi.

Za člansko reprezentanco Jugoslavije je odigral 33 tekem in dosegel tri gole. Debitiral je leta 1980 proti Luksemburgu, dve leti pozneje pa postal najmlajši kapetan v zgodovini jugoslovanske reprezentance. Kapetanski trak je prvič nosil na tekmi proti Bolgariji v Sofiji, ki jo je Jugoslavija dobila z 1:0.

Istega leta je nastopil na svetovnem prvenstvu v Španiji. Francoski športni časnik L'Equipe ga je uvrstil v idealno enajsterico prvenstva, v številnih domačih izborih pa je bil razglašen za najboljšega jugoslovanskega nogometaša. Leta 1984 je kot kapetan vodil reprezentanco tudi na evropskem prvenstvu v Franciji. Zadnjič je za Jugoslavijo nastopil maja 1986 proti Belgiji.

Zanj so se zanimali številni veliki evropski klubi, med njimi Bordeaux in predvsem madridski Real. Po navedbah Hrvaške nogometne zveze mu je Real ponudil predpogodbo. Gudelj je pozneje povedal, da je nameraval v Madrid, takoj ko bi mu takratni predpisi jugoslovanskega nogometa omogočili prestop v tujino.

Bolezen čez noč končala njegovo kariero

Vse se je spremenilo septembra 1986. Gudelj je 13. septembra igral za Hajduk proti Crveni zvezdi na Poljudu. V drugem polčasu zaradi izčrpanosti ni mogel nadaljevati tekme. Kasnejši zdravniški izvidi so pokazali, da je zbolel za hepatitisom B. Tekma proti Crveni zvezdi je bila njegova zadnja profesionalna.

Imel je komaj 26 let in bil na vrhuncu kariere. Poskušal se je vrniti na treninge, vendar mu zdravstveno stanje tega ni dovolilo. V poznejših intervjujih je pripovedoval tudi o osamljenosti in strahu okolice, ki ju je doživel po diagnozi. Nekateri ljudje so se mu izogibali, prečkali cesto, ko so ga zagledali, ali mu zaradi strahu pred okužbo niso želeli seči v roko.

Z virusom se je boril desetletja. Poleti 2023, 37 let po diagnozi, so preiskave v splitskem kliničnem centru pokazale, da v njegovi krvi ni več zaznati površinskega antigena HBsAg, prav tako je bil negativen test PCR na DNK virusa hepatitisa B. Hrvaško združenje za bolezni jeter Hepatos je takrat sporočilo, da izvidi kažejo na prebolelo okužbo s hepatitisom B – redek, vendar mogoč razplet.

V sezoni 2005/06 je sedel na klopi članske ekipe Hajduka. Diplomiral je na zagrebški fakulteti za kineziologijo in pridobil naziv profesor kineziologije. Njegova izkušnja z boleznijo je pozneje postala pomemben del njegovega javnega delovanja. Združenje Hepatos ga je imenovalo za prvega hrvaškega ambasadorja hepatitisa. Dolga leta je sodeloval pri kampanjah, s katerimi so opozarjali na pomen testiranja in zdravljenja virusnih hepatitisov.

O njegovem življenju in karieri je Blaž Duplančić napisal knjigo Hajdučka priča, Tomislav Žaja pa je posnel dokumentarni film Ivanova igra. Film je bil prikazan na mednarodnih festivalih in na televiziji UEFA ter prejel nagrado za najboljši športni dokumentarec na mednarodnem filmskem festivalu v Avstriji.