Na pomoč! Kdo bo ustavil španski pohod po Evropi?

Real Madrid, Barcelona, Atletico in Sevilla nesporni vladarji Uefinih tekmovanj. Del šampionskega vala ujel tudi slovenski vratar Jan Oblak.

Objavljeno
18. maj 2018 06.00
Posodobljeno
18. maj 2018 08.03
Španski kralj Filip je čestital tudi Antoinu Griezmannu in Janu Oblaku.
Ljubljana – Atletico je v Lyonu potrdil visoko kotacijo svojih delnic na borzi v Nyonu, ta čas zaseda tretje mesto na svetovni jakostni lestvici. Zaostaja le za madridskim Realom in Barcelono, najmočnejši španski klubi so namreč v zadnjih letih predobri za izzivalce na stari celini. Del tega šampionskega vala je ujel tudi Jan Oblak.

Morda je Marseille do prejetega gola v 21. minuti finalne tekme deloval obetavno in igrivo, morda je kdo pomislil, da bi lahko ambiciozni Francozi premagali Špance, toda v seštevku si tega ne bi zaslužili. Atletico Madrid je v zanj značilnem slogu trl provansalski klub kot zeliščna industrija tamkajšnje začimbe, dejansko Marseille ni imel realne možnosti za presenečenje v Lyonu. Atletico si je pripisal tretjo lovoriko v evropski ligi (po letih 2010 in 2012), utrdil svoj položaj v evropskem vrhu in potrdil prevlado španskih klubov v zadnji petletki Uefinih tekmovanj.
 

Atletico tretji na svetu


Kar je med letoma 1977 in 1984 uspevalo angleškim klubom (Liverpool, Nottingham Forest, Aston Villa) in so pozneje nadaljevali njihovi italijanski tekmeci – predvsem Milan in Juventus –, v zadnjem obdobju ponavljajo Španci. Pozor, zadnjih pet sezon v evropski ligi in ligi prvakov je prineslo osem španskih prvakov od devetih možnih (glej tabelo). Monopolno pravico Ibercev do zmagovanja je lani prekinil le Manchester United v evropski ligi, a še ta na pogon motivacijskih prijemov španskega soseda Joseja Mourinha.



Španski klubi so bili brez zmage v ligi prvakov – tedaj pokalu državnih prvakov – polnih 26 sezon med letoma 1966 in 1992, prav tako so preživljali sušno obdobje v evropski ligi (pokalu Uefa) med letoma 1986 in 2004. Šele nato sta v Uefinem elitnem tekmovanju zavladala Barcelona in Real Madrid, na stopnici nižje pa Sevilla in Atletico. Po zmagi Valencie v sezoni 2003
04 so Andaluzijci postavili neverjeten rekord petih zmag v evropski ligi ('06, '07, '14, '15, '16), Atletico je primaknil še tri ('10, '12, '18). Španska kluba sta v tem času izgubila zgolj od rojakov: Espanyol je bil v finalu leta 2007 slabši od Seville, Bilbao pa leta 2012 od Atletica.
 

Liverpool zadnje upanje ...


Prav rdeče-belo obarvani madridski klub je potrdil prevlado španskega sloga nogometa, če si dovolimo združiti različne filozofije Reala, Barcelone in Atletica na skupni imenovalec. Atletico je namreč absolutno premočan za tuje tekmece na celini in Otoku, kar je dokazljivo. Odkar se je vrnil v klub nekdanji igralec, zdaj pa trener Diego Simeone, je »atlete« preobrazil v »robocope« z zmagovalno miselnostjo, ki bi ustavili tudi mline na veter. V sezoni lige prvakov 2013/14 je četa argentinskega trenerja izločila Milan, Barcelono in Chelsea, a jo je v finalu srečno ustavil mestni tekmec Real, ki je bil boljši od Atletica tudi v četrtfinalu sezone 2014/15. V naslednji sezoni je Simeone spet priplezal do finala, vmes je izločil Barcelono in Bayern, a ga je vnovič ustavil – Real Madrid! Podobno je bilo lani, ko je Real poglobil bolečino Atletica v polfinalu lige prvakov ...

image
Oscar Del Pozo/Afp Navijači Atletica natrgu Neptune v Madridu.


Sezona 2017/18? Atleti so zašli v krizo igre in rezultata, to sta unovčila Roma in Chelsea ter pahnila Jana Oblaka in soigralce v izločilne boje evropske lige. Tam je Atletico zaživel, se izognil Barceloni in Realu ter – osvojil svojo tretjo lovoriko. S tem je potrdil, da ga lahko ustavita le športno-politična oligopolista iz Katalonije in Madrida. Danski in ruski prvak, Arsenal in Marseille so bili preskromni. Simeone je s svojo 6. lovoriko na klopi Atletica ponovil dosežek legendarnega Luisa Aragonesa, ki je prav v Lyonu izgubil finale pokala pokalnih zmagovalcev '86 proti Dinamu iz Kijeva.

Če 26. maja ne bo uspelo Liverpoolu v snidenju z madridskim Realom, se lahko upravičeno vprašamo, kdo lahko konča prevlado Špancev v evropskem klubskem nogometu. Angleški niz je doživel konec sredi 80. let s tragičnim finalnim večerom v Bruslju, italijanskega sta usodno načela izčrpana in bankrotirana giganta Parmalat in Cirio. V Angliji, Nemčiji in Franciji že rastejo tekmeci z večjo kupno močjo od večine španskih klubov, toda posledic na igrišču (še) ni videti.