Tiskane izdaje
Ljubljana – Luka Elsner (Domžale), Miran Srebrnič (Gorica), Jernej Javornik (Rudar) in Tomaž Petrovič (Krško) so trenerji, ki so preživeli dosedanji del sezone v prvi slovenski nogometni ligi. Seznam odstavljenih ali tistih, ki so odstopili, je po 28 kolih krepko daljši, na njem je kar ducat trenerjev in samo še eden med njimi sedi na trenerskem stolčku.
Zadnji žrtvi rezultatskega pogroma sta bila Iztok Kapušin (Celje) in Andrej Kastrevec (Krka). Prvi je v Celju dobil priložnost lanskega septembra in je bil odstavljen po treh zaporednih porazih, drugi se je po petih vdal sam. Oba sta spomladanski del sezone začela s senzacionalnima zmagama. Kapušin je v Ljudskem vrtu sprožil menjavo Krunoslava Jurčića, in tudi v Stožicah ni veliko manjkalo, pa bi Celje ugnalo Olimpijo (0:0). Težave za obrambno usmerjenega Kapušina so se začele takrat, ko je Celje moralo zmagovati proti neposrednim tekmecem za obstanek. Kastrevec je bil na štartu uspešnejši od Elsnerja. Spomladi so seznam bivših že dopolnili Jurčić, Slavko Matić in Ivica Solomun, na njem so prej že bili tudi Marijan Pušnik, Milko Đurovski, Peter Pacult, Ante Šimundža, Simon Rožman, Rodolfo Vanoli, Nedžad Okčić. Edini posebnež je novi stari trener Zavrča Matić, saj je v tej sezoni dobil priložnost še tretjič, dvakrat je zamenjal hrvaškega kolega Solomuna. Vmes je srbski strokovnjak deloval še pri Luki Koper.
»V klubih ne prevladuje stroka, pač pa so odločilni interesi drugih. Glavne niti vlečejo direktorji, ki razumejo funkcijo tako, da so oni tisti, ki imajo argumente za menjavo trenerjev. Redko so odločujoči predsedniki,« je pogoste menjave v stroki opisal Bojan Prašnikar, ki bi po izkušnjah in uspehih lahko bil ustrezen kandidat za naslednika Kapušina ali Kastrevca. Toda v SNL tako rekoč ni meril o tem, kakšen profil trenerja klubi potrebujejo.
V tej zmešnjavi profilov ne odstopata niti vodilna Olimpija in prvak Maribor, za katera niso bili dovolj uspešni, usposobljeni ali niso izpolnjevali rezultatskih meril tako rekoč prvokategorniki.
»Varni so le tisti, ki jim rezultat ni edino merilo. Na primer Elsner bi bil morda v kakšnem drugem klubu že odstavljen, v Domžalah pa ne, ker je glavno klubsko vodilo, da se vsako sezono uveljavi in proda dva igralca, da klub lahko deluje naprej. Za krizna obdobja so najpomembnejše izkušnje. Tedaj je pomembno, da trener izpelje sezono brez hujših pretresov, nikakor pa klub ne sme preizkušati nečesa novega. Najboljši primer je Chelsea, ki je izbral izkušenega Guusa Hiddinka, da je umiril kaotične razmere,« je bil iskriv Prašnikar, sicer član sveta zaslužnih trenerjev pri Društvu nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS). Možnost, da bi v končnici reševal celjski ali novomeški klub, je komentiral z besedami, da je v Sloveniji v ospredju skupina povezanih vrstnikov, ki ne potrebuje mentorjev. »Imaš dve možnosti, da si z njimi v sporu ali pa pustiš, da delajo po svoje,« ni bil prav nič prizanesljiv nekdanji selektor s šampionskimi naslovi z Olimpijo in Mariborom.
Slovenski strokovnjaki kljub pogostim menjavam nimajo razlogov za zaskrbljenost, da bi imeli nelojalno konkurenco v tujcih. V 1. SNL so na čelu moštev samo trije tujci in vsi prihajajo iz Srbije – Marko Nikolić (Olimpija), Milan Obradović (Luka Koper) in Slavko Matić (Zavrč). V Sloveniji je več kot dovolj strokovnjakov, ki ustrezajo merilom. Z nazivom trenerja z licenco Pro se ponaša približno 150 trenerjev, od tega je licenco aktiviralo 65 trenerjev. To pomeni, da so jo plačali, kar je pogoj za vodenje kluba v 1. SNL.
