Nad vijolični Maribor s trenerjem z zeleno-belim DNK
Slovenski nogometni prvak Olimpija je predstavila novega trenerja Zorana Barišića. Nekoč je bil odličen zvezni igralec, pri največjem avstrijskem klubu Rapidu pa je treniral slovenskega reprezentanta Roberta Berića.
Odpri galerijo
Zoran Barišić bo v Kranjski Gori začel Olimpijino trenersko poglavje. Foto Tomi Lombar/Delo
"Hvala Safetu Hadžiću. Opravil je odlično delo," je 48-letni Dunajčan Zoran Barišić v maniri stare dunajske šole z zahvalo svojemu predhodniku začel prvo snidenje s slovensko javnostjo. Novi trener Olimpije, s katero je sklenil triletno pogodbo, bo danes v Kranjski Gori začel svoje poslanstvo na ljubljanski klopi, na katero je sedel mož z zeleno-belim DNK.
Na igrišču in na trenerskem stolčku zeleno-belega avstrijskega velikana Rapida, s katerim je bil trikrat zapored drugi za nedosegljivim Salzburgom, je Barišić utrjeval svojo pripadnost klubski barvi. Tako kot na Dunaju in v Avstriji, bo tudi v Sloveniji največji izzivalec vijolični tekmec, toda ... "Maribor je dobro moštvo, uigrano, dvakrat je igral v ligi prvakov in je na 1. mestu, ampak zanima me izključno Olimpija," se je spretno izognil podrobnejšim primerjavam novi vodja moštva, ki je razkril, kdaj in kje je navezal prve stike s predsednikom kluba Milanom Mandarićem.
"Prvič sva se srečala pred derbijem z Mariborom v Portorožu, nato tri dni pozneje. Imel sem dober občutek. Sprejel sem izziv, že prej sem zavrnil druge ponudbe," je povedal nekdanji učitelj slovenskega reprezentanta Roberta Berića pri Rapidu.
Nemara se prav skozi Krčana lahko najbolje oceni njegova igralna filozofija, kar pomeni, da si ne bo drznil delati taktične eksperimente brez kritja. Berić, ki mu je pri Olimpiji po igralnem slogu podoben Andrej Vombergar, je edino sezono pri Rapidu izpeljal v vrhunskem slogu, zabil 27 ligaških golov in si prislužil za klub rekorden prestop v Francijo k St. Etiennu. O Barišiću je govoril le z izbranimi besedami.
"Hvala Robertu, rad sem delal z njim," je Beriću vrnil lepe besede in predstavil svoj trenerski slog. "Moji izhodišči sta disciplina in spoštovanje. Sem tip trenerja, ki se veliko pogovarja, odprt sem za pogovor z igralcem o vseh težavah. Želim si, da se na igrišču prepoznajo moj rokopis, zamisli in filozofijo. Rad imam napadalni nogomet, da ima moštvo žogo v nogah, da igra naprej in ustvarjalno. Nogomet se igra za gledalce in eden od ciljev je, da jih z všečno igro čim več privabimo na štadion. Tako igra Olimpija, ki z Mariborom v slovenski borbeni ligi z veliko mladimi igralci odstopa. O ligi ne bi več govoril, najprej jo moram še natančneje spoznati."
S predsednikom, kot je dejal, še nista govorila o ciljih, a jih ni skrival: "Boj za 1. mesto v prvenstvu in pokalno lovoriko." V minulih dnevih je Olimpijo spremljal v živo na štirih tekmah. "Videl sem, da imajo igralci kakovost in veliko potenciala. So podrobnosti, na katerih bo treba še delati, na primer igra v obrambi. Toda najprej se moramo še bolje spoznati, tudi zaradi tega bomo odšli v Kranjsko Goro. Želim ustvariti pozitivno vzdušje," je bil ravno prav odkrit in predvsem jedrnat bolj Avstrijec kot Balkanec.
A prav mešanica obojega je Barišićeva prednost, ob tem se tudi zaveda, da nič ni večnega. Še najmanj biti trener Olimpije pod Mandarićevim vodstvom. "Trener kot trener. Dve tekmi izgubiš in greš," je pojasnil, zakaj se je po vsega pol sezone končalo njegovo turško poglavje. Ob koncu prvega srečanja s sedmo silo je dal vedeti, da se ne uklanja vsakomur. "Z najmanjšim proračunom v Turčiji smo izpolnili cilj. A prišli so ljudje z drugačnimi zamislimi. Čas je pokazal, da niso bile boljše."
Na igrišču in na trenerskem stolčku zeleno-belega avstrijskega velikana Rapida, s katerim je bil trikrat zapored drugi za nedosegljivim Salzburgom, je Barišić utrjeval svojo pripadnost klubski barvi. Tako kot na Dunaju in v Avstriji, bo tudi v Sloveniji največji izzivalec vijolični tekmec, toda ... "Maribor je dobro moštvo, uigrano, dvakrat je igral v ligi prvakov in je na 1. mestu, ampak zanima me izključno Olimpija," se je spretno izognil podrobnejšim primerjavam novi vodja moštva, ki je razkril, kdaj in kje je navezal prve stike s predsednikom kluba Milanom Mandarićem.
"Prvič sva se srečala pred derbijem z Mariborom v Portorožu, nato tri dni pozneje. Imel sem dober občutek. Sprejel sem izziv, že prej sem zavrnil druge ponudbe," je povedal nekdanji učitelj slovenskega reprezentanta Roberta Berića pri Rapidu.
Odprt za pogovor o vseh težavah
Nemara se prav skozi Krčana lahko najbolje oceni njegova igralna filozofija, kar pomeni, da si ne bo drznil delati taktične eksperimente brez kritja. Berić, ki mu je pri Olimpiji po igralnem slogu podoben Andrej Vombergar, je edino sezono pri Rapidu izpeljal v vrhunskem slogu, zabil 27 ligaških golov in si prislužil za klub rekorden prestop v Francijo k St. Etiennu. O Barišiću je govoril le z izbranimi besedami.
"Hvala Robertu, rad sem delal z njim," je Beriću vrnil lepe besede in predstavil svoj trenerski slog. "Moji izhodišči sta disciplina in spoštovanje. Sem tip trenerja, ki se veliko pogovarja, odprt sem za pogovor z igralcem o vseh težavah. Želim si, da se na igrišču prepoznajo moj rokopis, zamisli in filozofijo. Rad imam napadalni nogomet, da ima moštvo žogo v nogah, da igra naprej in ustvarjalno. Nogomet se igra za gledalce in eden od ciljev je, da jih z všečno igro čim več privabimo na štadion. Tako igra Olimpija, ki z Mariborom v slovenski borbeni ligi z veliko mladimi igralci odstopa. O ligi ne bi več govoril, najprej jo moram še natančneje spoznati."
Olimpija ima veliko potenciala
S predsednikom, kot je dejal, še nista govorila o ciljih, a jih ni skrival: "Boj za 1. mesto v prvenstvu in pokalno lovoriko." V minulih dnevih je Olimpijo spremljal v živo na štirih tekmah. "Videl sem, da imajo igralci kakovost in veliko potenciala. So podrobnosti, na katerih bo treba še delati, na primer igra v obrambi. Toda najprej se moramo še bolje spoznati, tudi zaradi tega bomo odšli v Kranjsko Goro. Želim ustvariti pozitivno vzdušje," je bil ravno prav odkrit in predvsem jedrnat bolj Avstrijec kot Balkanec.
A prav mešanica obojega je Barišićeva prednost, ob tem se tudi zaveda, da nič ni večnega. Še najmanj biti trener Olimpije pod Mandarićevim vodstvom. "Trener kot trener. Dve tekmi izgubiš in greš," je pojasnil, zakaj se je po vsega pol sezone končalo njegovo turško poglavje. Ob koncu prvega srečanja s sedmo silo je dal vedeti, da se ne uklanja vsakomur. "Z najmanjšim proračunom v Turčiji smo izpolnili cilj. A prišli so ljudje z drugačnimi zamislimi. Čas je pokazal, da niso bile boljše."
