Namesto lige prvakov v Kopru sardelice in pidoči

Sodba arbitražnega razsodišča za šport (CAS) v Lozani je dokončno ustavila fantomski projekt »FC Koper v ligi prvakov«. Nerealna zamisel, ki jo je koprskemu županu in nogometnemu nepoznavalcu Borisu Popoviću prodal zagrebški menedžer Andy Bara, je padla v vodo, najvišja sodna inštanca je končala prakso zavajanja upnikov in norčevanja iz navijačev. Slednji si niso zaslužili takšnega konca kluba, ki bi moral predstavljati enega od stebrov slovenskega nogometa. Danes in jutri bo odprla novo sezono 1. SNL deseterica najboljših pri nas, težav za slovenski nogomet pa še zdaleč ni konec.

Še dobro, da je štadion Wembley konec tedna zaseden s pripravami na bližajočo se tekmo Tottenhama in Juventusa, da bo Ankaran lahko gostil Kranjčane v bližjem, le 225 km oddaljenem Dravogradu. Potem ko so najvplivnejši člani skupnosti občin Slovenije pregnali novopečenega prvoligaša najprej iz Kopra, nato še iz Ajdovščine in Sežane, bo torej Koroška po 13 letih spet dobila člana 1. SNL. Sliši se odlično, a razlog za to je sramoten. Bližje naj ne bi šlo, za Ankaran očitno igrajo gobavci, ne pa nogometaši.

Prav nogometaši so največja žrtev merjenja moči med Obalo in Gorenjsko, v kateri domuje Nogometna zveza Slovenije. Slednja je pravilno prižgala rdečo luč za FC Koper, ne nazadnje so njeno odločitev potrdili licenčna komisija, kranjsko okrožno sodišče in mednarodno razsodišče za šport. Morda bi morala NZS to storiti že na kakšnem križišču prej, ne šele junija. V razvitih državah, ki premorejo razvite nogometne lige, delujejo po načelih pacta sunt servanda (pogodbo je treba spoštovati) in »my word is my bond« (moja beseda je moja zadolžnica), v sozvočju s katerimi cvetijo razvite ekonomije in najboljše borze. Slovenija v zadnjih letih gosti svetovno prvenstvo v iskanju izjem uveljavljanja teh načel, tudi zato bo več kot tisoč mladih nogometašev na Obali ostalo brez idolov, ki bi jih obvarovali pred skušnjavami in pastmi ulice.

Največjemu nogometnemu objektu na Primorskem grozi, da bo dočakal leto županskih volitev osamljen kot nekoč »dragi John«, namesto lige prvakov pa so Koprčani včeraj pozdravili odprtje Fešte kalamarov in Mediterana, kjer bo resda možno preizkušati sardelice, pidoče in malvazijo, o nogometu pa žal ne bo govora.

»Primer Koper proti NZS« ne pozna zmagovalca, bitke s sebičnimi motivi na hrbtu nogometa so naplavile le poražence. FC Koper bo začel z dna, NK Ankaran-Hrvatini bo igral gostujoče tekme bližje od domačih, NZS je dobila prvoligaša, ki lahko ugasne še pred Dnevom spomina na mrtve, župan Boris Popovič pa je v zanj občutljivem obdobju ostal brez utripa na Bonifiki. Nič novega za Slovenijo, državo poražencev in zavistnih sosedov. Podobno je bilo že v času volilne kampanje za naslednika Aleksandra Čeferina na čelu NZS: nekateri so bili pripravljeni zaklati kravo, da bi prišli do enega zrezka.

Škoda, da je brezploden pingpong Koprčanov z NZS in s tremi sodišči zasenčil tudi začetek zanimive klubske sezone, ki prinaša vrnitev Kranja v elitno druščino, ljubljansko in prekmursko rivalstvo v 2. SNL, spodbudne nastope večine klubov v Evropi, …