Napadalna Olimpija ima dovolj moči, da stre obrambni Maribor

Ljubljana – Olimpijina moštvena podoba ni prav lokalno obarvana, toda eden od redkih otrok Olimpije, Nik Kapun, ima v posodobljenem moštvu status prvokategornika. Minulo nedeljo je 23-letni zvezni igralec odigral 100. tekmo v 1. SNL, nedeljska 101. bo sladka in najpomembnejša v uvodnem delu sezone, prihaja Maribor.

Spomini na derbije z Mariborom so za vas prijetni. V Ljudskem vrtu ste že zabili gol in dali lekcijo vijoličnim. Je zdaj trenutek, da tudi evroligaškemu Mariboru pripravite »učno uro«?

Zmaga v derbiju je vedno naša velika želja in načrt. Nedeljski bo seveda poseben, saj je Maribor svojo evropsko nalogo opravil brezhibno. Ampak to prav nič ne bo štelo in ne bo imelo nobene vloge. Ligaški derbiji imajo namreč svoje posebnosti, motivi so morda še večji in tudi tekmovalni naboj je drugačen.

Lahko napadalna Olimpija prebije obrambni Maribor?

Seveda ga lahko. Poudaril bi, da se bolj kot z Mariborom ukvarjamo s seboj in našo igro. Ta mi vliva samozavest ter mi dovoljuje visoka pričakovanja. Tudi iz psihološkega zornega kota je naše izhodišče ugodno. Enostavno se nimamo česa bati, ker ima naš napad dovolj dinamita, da prebije še tako trdne 'bunkerje'.

Slab konec minule sezone in klavrn začetek nove ni obetal tako učinkovite Olimpijine preobrazbe. Čemu jo pripisujete?

Sprva je bilo premalo časa, da bi se še bolj uigrali in spoznali. V Evropi smo še plačali davek, potem pa so sadovi dela počasi že začeli dajati sadeže. Mislim, da je vse spremenila zmaga v Novi Gorici. Z njo smo začeli verjeti v svoje sposobnosti in nam je dala zagon.

Je trener Igor Bišćan sprožil »klik«?

Če sem iskren, tako dobro delamo, kot že dolgo ne. Seveda ima zaradi svojih igralskih dosežkov trener veliko avtoriteto, še večjo pa zavoljo pristopa. Ve, kdaj je treba moštvo trdo prijeti, kdaj spustiti, kdaj pa tudi sprostiti.

Bišćan vas je pomaknil na bočni položaj, čeprav ste izraziti zvezni igralec. Proti Ankaranu ste v drugem polčasu zavzeli vaš »naravni« položaj.

Prvi dve tekmi sem se še privajal, zdaj sem se že navadil na to, da igram na bočnem položaju. Bolje mi gre od pričakovanj in se ne pritožujem, ker vem, da trener najbolje ve, kaj je dobro za moštvo. Ne delam si težav tam, kjer jih ni, poslušam trenerja in to je to.

Po šestih tekmah je Olimpijina igra zelo prepoznavna. Navijači jo sprejemajo z navdušenjem, kako jo vidite?

Kot navijači. Vidno smo dvignili kakovost, ne prejemamo veliko golov, ustvarjamo pa veliko priložnosti, igramo poletno in z veliko žoge v nogah.

V slačilnici ste že veteran, ne po letih, pač pa po tekmah v Olimpijinem dresu. Kako doživljate spremembe, ki so najbolj vidne v nacionalni pisanosti moštva?

Ni kaj, doživel sem že marsikaj, ampak takšne raznolikosti še ne. In mi je zelo všeč. Pomembno je, da krepimo moštveni duh in lahko zatrdim, da smo med seboj zelo povezani. Tudi zunaj igrišča. Na trenutke pa je res zanimivo, koliko različnih jezikov je slišati.

Po vaših žilah teče tudi štajerska kri. Vaš oče Ivan (vodja sektorja prometne policije pri generalni policijski upravi, op. p.) je rojeni Mariborčan. Za koga se navija doma?

Moja kri je zelena in tudi očetova je, od takrat, ko sem postal 'olimpijec', vedno bolj. Mislim, da sem doma kar dobro uveljavil moja navijaška pravila igre.