Nogomet odpira vrata hitreje kot politika

Brazilske medije vznemirja dogovor predsednice države Dilme Rousseff in naftne korporacije Petroleo Brasileiro (PBR), ki ima sedež le sto metrov od mojega začasnega domicila v središču Ria de Janeira. Prva brazilska dama je PBR podelila koncesijo za nadaljnje raziskave morskega dna ob obali Brazilije, ki naj bi pripomogle k izpolnitvi cilja državnega podjetja, to je črpanje 4,2 milijona sodov nafte na dan do leta 2020. Za primerjavo: toliko nafte načrpa Iran, četrtouvrščeni na svetovni lestvici za Rusijo, Savdsko Arabijo in ZDA.

Dilma je koncesijo prodala brez razpisa za 6,8 milijarde dolarjev (5 milijard €) in posel pospremila z besedami: »To bo le še izboljšalo položaj Brazilcev.« Predsednica se zaveda, da jo na oktobrskih predsedniških volitvah čaka večja bitka, kot je finale SP. Ta čas nihče ne more napovedati razpleta volitev, ki bo v marsičem odvisen od mundiala, pri čemer doslej ('94, '98, '02, '06, '10) ni bilo korelacije med uspehom brazilske reprezentance in volilnim izidom aktualnega voditelja države. Bolj gre za morebitne proteste med mundialom, varnost, (ne)uspešno izvedbo turnirja in podobo države v očeh prebivalcev.

Tega se zaveda tudi Dilma, ki je dogovor s Petrobrasom blagoslovila po nogometno: »Pesimistom, ki so trdili, da se bo prvenstvo spremenilo v kaos, smo zabili že veliko golov. Brazilci so lahko ponosni, prišel je čas za enotno podporo reprezentanci.« Ekonomisti so manj navdušeni. Primanjkljaj državnega proračuna bi bil lahko letos drugi največji doslej – morda zato koncesija –, zgovorna je tudi cena delnice PBR, ki je dosegla vrh maja 2008 (72 USD), ta čas pa kotira med 14 in 15 dolarji, četudi je pridobila 50 odstotkov svoje vrednosti. »Trgi« namreč verjamejo, da bi bila lahko Rousseffova poražena.

Bomo videli, ali je možno s pomočjo nogometa zmagati na volitvah. Da bi ga morali bolj izkoristiti za pot do novih poslov, sta zatrdili brazilska predsednica in Angela Merkel, ko sta se pogovarjali pred tekmo Nemčije s Portugalsko. Še dlje je šel nizozemski zunanji minister Frans Timmermans, ki je svojim diplomatom naročil, naj izkoristijo blagovno znamko »oranje«, ki je z vsako tekmo močnejša: »Ni je boljše stvari za 'prebijanje ledu' od nogometa. Ko je Van Persie zabil gol z glavo, je moj telefon pregorel. Poklicali so me kolegi od vsepovsod, denimo iz Velike Britanije in Slovenije, ter mi čestitali.«

Spet ne morem mimo primerjave s Slovenijo. V tujini se borijo za glasove volivcev tudi z javnim podpiranjem nogometa – Barack Obama je »moral« sporočiti, da spremlja tekme kar iz letala Air Force 1 –, pri nas pa iz volitev v volitve nagrajujemo politike, ki iz leta v leto bolj podpirajo športe, ki davkoplačevalcev ne zanimajo in se z njimi ne poistovetijo.