Nogometna družina upravičeno ponosna na doslej opravljeno
Komentar o slavnostnem trenutku slovenskega nogometa on njegovem stotem jubileju.
Odpri galerijo
Predsednik Uefe Aleksander Čeferin in predsednik NZS Radenko Mijatović. FOTO: Roman Šipić
Kaj ob okroglem jubileju NZS sporočiti približno 200.000 Slovencem, vpetim v nogomet? Ta premore domovinsko pravico tudi v Sloveniji, četudi to zveni bogokletno. Nogomet namreč ne premore vpliva na slovensko športno politiko, v resnici je samozadosten in si je zagotovil samopreskrbo, čeprav pobira na javnih razpisih za šport le drobtinice in se zdi, da so (para)državna sredstva za šport le statistična napaka vsakoletnega javnega (so)financiranja športa.
Vseh 49.000 nogometašev, 1000 sodnikov in 1500 trenerjev je lahko upravičeno ponosnih na opravljeno v zadnjih 30 letih. Seveda je bilo treba priti do leta 1990 na sedemdesetih letih podlage, kakor radi rečejo v politiki, toda povsem avtonomno odločanje je zavelo šele po odcepitvi od SFRJ.
Kaj dobrega so storili dosedanji voditelji NZS? Gotovo je bilo izjemno zahtevno obdobje na prelomu iz 80. v 90. leta prejšnjega stoletja, tranzicijo je mojstrsko izpeljal Rudi Zavrl. Njegov naslednik Ivan Simič je deloval drugače – prvi je rojeni diplomat, drugi podjetniško neposreden –, toda oba sta slišala Zdravljico na svetovnih prvenstvih. Aleksander Čeferin je pustil za seboj največ oprijemljivega: na Brdu je zgradil sedež zveze in najsodobnejše vadbeno središče in naposled zagotovil NZS delež v Športni loteriji. Njegove sposobnosti povezovanja in strateškega predvidevanja so prepoznali tudi na najvišji ravni, noben kandidat za predsednika se ni zavihtel na čelo Uefe tako prepričljivo.
Niti en predsednik v 65-letni zgodovini Uefe ni sprejel tako velikih izzivov kot prav Čeferin, pri čemer je pandemija novega koronavirusa le zadnji med njimi: bogati klubi so namreč vse močnejši, njihove zahteve pa vse večje. Nogomet je čedalje uspešnejši in vplivnejši, kar gre v nos marsikateremu odločevalcu v geopolitiki. Zato so zahtevne ovire tudi pred Radenkom Mijatovićem. Njegovi izzivi so precedenčni – klubi iz spodnjega dela lestvice v zadnjih dneh na nenavaden način kar javno svetujejo, kakšen režim prehoda iz 1. SNL v 2. SNL in vice-versa bi bil (zanje) najboljši ...
Na slavnostni dan velja ohraniti optimizem, saj tarnanje in preštevanje (ne)uspehov še nikdar ni prineslo dobrih rešitev. NZS ne bo zmanjkalo izzivov. Paradoksalno je namreč, da je prav ob stoti obletnici slovenski vrhunski šport v najtežjem položaju po drugi svetovni vojni, zato bodo ključne poteze vodilnih kadrov, izbira pravih sodelavcev, uveljavitev optimalnih idej, ...
Celotna nogometna družina je lahko upravičeno ponosna na doslej opravljeno. NZS je med najbolj kredibilnimi partnerji Uefe in Fife, kar je zasluga vseh njenih predsednikov in njihovih ljudi, klubov in drugih partnerjev v tej kompleksni industriji. Ob jubileju velja ohraniti previden optimizem, da bo čudovita igra z žogo v vsej svoji lepoti tudi v prihodnje blažila marsikatero osebno stisko in presegla marsikatero domnevno prepreko. Ne nazadnje je prav nogomet v najhujšem obdobju koronakrize zagotovil eno redkih dobav zaščitnih mask, ki Slovencev ne deli na naše in vaše.
Prek 50.000 akterjev pod dežnikom NZS
Vseh 49.000 nogometašev, 1000 sodnikov in 1500 trenerjev je lahko upravičeno ponosnih na opravljeno v zadnjih 30 letih. Seveda je bilo treba priti do leta 1990 na sedemdesetih letih podlage, kakor radi rečejo v politiki, toda povsem avtonomno odločanje je zavelo šele po odcepitvi od SFRJ.
Kaj dobrega so storili dosedanji voditelji NZS? Gotovo je bilo izjemno zahtevno obdobje na prelomu iz 80. v 90. leta prejšnjega stoletja, tranzicijo je mojstrsko izpeljal Rudi Zavrl. Njegov naslednik Ivan Simič je deloval drugače – prvi je rojeni diplomat, drugi podjetniško neposreden –, toda oba sta slišala Zdravljico na svetovnih prvenstvih. Aleksander Čeferin je pustil za seboj največ oprijemljivega: na Brdu je zgradil sedež zveze in najsodobnejše vadbeno središče in naposled zagotovil NZS delež v Športni loteriji. Njegove sposobnosti povezovanja in strateškega predvidevanja so prepoznali tudi na najvišji ravni, noben kandidat za predsednika se ni zavihtel na čelo Uefe tako prepričljivo.
Nekdanja predsednika NZS Rudi Zavrl in Ivan Simič, med njima nekdanji predsednik Nogometne zveze Jugoslavije Marko Ilešič. FOTO: Marko Feist
Niti en predsednik v 65-letni zgodovini Uefe ni sprejel tako velikih izzivov kot prav Čeferin, pri čemer je pandemija novega koronavirusa le zadnji med njimi: bogati klubi so namreč vse močnejši, njihove zahteve pa vse večje. Nogomet je čedalje uspešnejši in vplivnejši, kar gre v nos marsikateremu odločevalcu v geopolitiki. Zato so zahtevne ovire tudi pred Radenkom Mijatovićem. Njegovi izzivi so precedenčni – klubi iz spodnjega dela lestvice v zadnjih dneh na nenavaden način kar javno svetujejo, kakšen režim prehoda iz 1. SNL v 2. SNL in vice-versa bi bil (zanje) najboljši ...
Vrhunski šport v najtežjem položaju po drugi svetovni vojni
Na slavnostni dan velja ohraniti optimizem, saj tarnanje in preštevanje (ne)uspehov še nikdar ni prineslo dobrih rešitev. NZS ne bo zmanjkalo izzivov. Paradoksalno je namreč, da je prav ob stoti obletnici slovenski vrhunski šport v najtežjem položaju po drugi svetovni vojni, zato bodo ključne poteze vodilnih kadrov, izbira pravih sodelavcev, uveljavitev optimalnih idej, ...
Tedanji predsednik NZS Aleksander Čeferin je 6. maja 2016 gostil na odprtju vadbenega središča Brdo tudi Giannija Infantina in Teodora Theodoridisa. FOTO: Blaz Samec
Celotna nogometna družina je lahko upravičeno ponosna na doslej opravljeno. NZS je med najbolj kredibilnimi partnerji Uefe in Fife, kar je zasluga vseh njenih predsednikov in njihovih ljudi, klubov in drugih partnerjev v tej kompleksni industriji. Ob jubileju velja ohraniti previden optimizem, da bo čudovita igra z žogo v vsej svoji lepoti tudi v prihodnje blažila marsikatero osebno stisko in presegla marsikatero domnevno prepreko. Ne nazadnje je prav nogomet v najhujšem obdobju koronakrize zagotovil eno redkih dobav zaščitnih mask, ki Slovencev ne deli na naše in vaše.
