Nogometni boter Kevina Kampla bi odpravil pravilo, ki duši nemški nogomet
Najbrž ni naključno, da bo prav Nemcem kot prvim uspelo vnovič zagnati nogometno kolesje.
Odpri galerijo
Nogometna kariera Kevina Kampla je tesno prepletena z Ralfom Rangnickom. FOTO: AFP
Le še trije dnevi so do nadaljevanja 1. in 2. nemške nogometne lige. Bundesliga bi lahko žela pozornost celotne svetovne športne javnosti, tako močna suša vlada v vrhunskem globalnem športu. A tudi odlično organizirani nemški stroj premore manevrski prostor za napredek in nadaljnjo rast.
Najbrž ni naključno, da bo prav Nemcem kot prvim uspelo vnovič zagnati nogometno kolesje – če bo pri tem le sodeloval koronavirus in ne bo (večjih) izbruhov bolezni v posameznih klubih. Gre za vplivno športno panogo v najbogatejši in najmočnejši evropski državi, priljubljena igra z žogo kotira visoko tudi na prioritetni lestvici Angele Merkel. Prav kanclerka je prižgala zeleno luč za nadaljevanje bundeslige; 26. kolo (od 34) bo tako zaznamoval tradicionalni porurski derbi med Borussio in Schalkejem v Dortmundu.
Toda kljub silni organiziranosti tekmovanja premore bundesliga možnost za napredek, dodatno rast in razvoj ter pridobitev dodatnega (zasebnega) kapitala. To je zatrdil tudi Ralf Rangnick, dolgoletni uspešni trener in menedžer, ki je postavil na noge večino redbullovih ekip (Salzburg, Leipzig, New York, …), močan pečat je pustil tudi na klopi Hoffenheima. Za kaj gre? V Nemčiji vlada t. i. »pravilo 50 + 1«, po katerem mora imeti vsak klub, ki želi pridobiti tekmovalno licenco za bundesligo, najmanj 51 odstotkov glasovalnih pravic pri vodenju kluba. Zapisano drugače: (tuji) zasebni vlagatelj ne more imeti večinskega vpliva v nobenem članu bundeslige.
»Ta čas obstaja več klubov, ki so na meji preživetja zavoljo pandemije koronavirusa in posledic, ki jih je prinesel. Vprašajmo se, kaj je bolje: da klub bankrotira z licenco, ali da ga reši vlagatelj s svežim kapitalom, ki bi mu omogočili večino pri glasovanju o tem, kam bi vložil svoj denar?« je odprl polemiko Rangnick, ta čas – mimogrede – resen kandidat za prevzem italijanskega kluba AC Milan, v katerem bi imel nadzor nad večino poslov na igrišču in ob njem.
»Nemčija je edina država med najbolj razvitimi s tovrstnim pravilom. Če želimo ohraniti korak s tekmeci, moramo vsaj razmisliti o smiselnosti načela ’50 + 1'. Ne pravim, da ga moramo ukiniti, gotovo pa vsaj razmislimo o njem. Saj lahko, navsezadnje, ob tem uvedemo varovalko: da bi uvedli preizkus integritete za slehernega vlagatelja kot Angleži,« je dodal Rangnick. Vrsto let je (bil) tesno povezan s kariero nekdanjega slovenskega reprezentanta Kevina Kampla in je njegov delni nogometni boter. Leta 2012 ga je pripeljal v Salzburg, pet let pozneje v Leipzig.
Kakorkoli, tudi Nemci znajo zamižati na eno oko: »pravilo 50 + 1« ne velja za tovarniške klube, kakršni so Leverkusen (Bayer), Wolfsburg (Volkswagen), Hoffenheim (SAP) in Leipzig (Red Bull).
Angela Merkel prižgala zeleno luč
Najbrž ni naključno, da bo prav Nemcem kot prvim uspelo vnovič zagnati nogometno kolesje – če bo pri tem le sodeloval koronavirus in ne bo (večjih) izbruhov bolezni v posameznih klubih. Gre za vplivno športno panogo v najbogatejši in najmočnejši evropski državi, priljubljena igra z žogo kotira visoko tudi na prioritetni lestvici Angele Merkel. Prav kanclerka je prižgala zeleno luč za nadaljevanje bundeslige; 26. kolo (od 34) bo tako zaznamoval tradicionalni porurski derbi med Borussio in Schalkejem v Dortmundu.
49 odstotkov glasovalnih pravic ima lahko zasebni vlagatelj v nemških nogometnih klubih.
Toda kljub silni organiziranosti tekmovanja premore bundesliga možnost za napredek, dodatno rast in razvoj ter pridobitev dodatnega (zasebnega) kapitala. To je zatrdil tudi Ralf Rangnick, dolgoletni uspešni trener in menedžer, ki je postavil na noge večino redbullovih ekip (Salzburg, Leipzig, New York, …), močan pečat je pustil tudi na klopi Hoffenheima. Za kaj gre? V Nemčiji vlada t. i. »pravilo 50 + 1«, po katerem mora imeti vsak klub, ki želi pridobiti tekmovalno licenco za bundesligo, najmanj 51 odstotkov glasovalnih pravic pri vodenju kluba. Zapisano drugače: (tuji) zasebni vlagatelj ne more imeti večinskega vpliva v nobenem članu bundeslige.
Ralf Rangnick ta čas vodi športni oddelek red bulla. FOTO: Reuters
»Ta čas obstaja več klubov, ki so na meji preživetja zavoljo pandemije koronavirusa in posledic, ki jih je prinesel. Vprašajmo se, kaj je bolje: da klub bankrotira z licenco, ali da ga reši vlagatelj s svežim kapitalom, ki bi mu omogočili večino pri glasovanju o tem, kam bi vložil svoj denar?« je odprl polemiko Rangnick, ta čas – mimogrede – resen kandidat za prevzem italijanskega kluba AC Milan, v katerem bi imel nadzor nad večino poslov na igrišču in ob njem.
Izjeme: Bayer, VW, SAP in Red Bull so večinski lastniki klubov
»Nemčija je edina država med najbolj razvitimi s tovrstnim pravilom. Če želimo ohraniti korak s tekmeci, moramo vsaj razmisliti o smiselnosti načela ’50 + 1'. Ne pravim, da ga moramo ukiniti, gotovo pa vsaj razmislimo o njem. Saj lahko, navsezadnje, ob tem uvedemo varovalko: da bi uvedli preizkus integritete za slehernega vlagatelja kot Angleži,« je dodal Rangnick. Vrsto let je (bil) tesno povezan s kariero nekdanjega slovenskega reprezentanta Kevina Kampla in je njegov delni nogometni boter. Leta 2012 ga je pripeljal v Salzburg, pet let pozneje v Leipzig.
Kakorkoli, tudi Nemci znajo zamižati na eno oko: »pravilo 50 + 1« ne velja za tovarniške klube, kakršni so Leverkusen (Bayer), Wolfsburg (Volkswagen), Hoffenheim (SAP) in Leipzig (Red Bull).
