Nov polom Olimpije v Evropi

Ljubljana – Olimpiji je že na prvi stopnički nove sezone, 1. kolu kvalifikacij za evropsko ligo, spodrsnilo. Po 180 minutah je bila boljša finska Vaasa, ki je sinoči tudi v Stožicah zmagala z 1:0, pa čeprav do edinega gola ni sprožila niti enega strela. A napredovanje so ji poklonili taktično razglašeni in jalovi Ljubljančani.

Kenan Bajrić in Alexandru Cretu sta bili presenečenji domačega trenerja Igorja Bišćana v začetni Olimpijini enajsterici. Iz nje sta izpadla Aris Zarifović in Danijel Miškić. Ta trenerjeva kadrovska rotacija ni spremenila taktične postavitve 4-2-3-1 niti napadalne usmeritve Ljubljančanov, ki so od prvega sodnikovega žvižga stekli na polovico gostov in vzeli žogo v svoje noge.

Toda v zraku je viselo vprašanje, s koliko natančne kombinatorike so zeleno-beli sposobni stiskati povsem obrambne Fince, ki so jih napadalne akcije zanimale manj kot sitega leva plen. Odgovor je bil znan po dobrih dvajsetih minutah, Ljubljančani niso bili sposobni izpeljati akcije, po kateri bi se zatresle noge in roke gostujočemu vratarju Marku Meertsu. Predložkov je bilo vrh glave, a premalo bliže vratom, natančnosti pa tudi ne.

Bolj ko so tekle minute, bolj je bilo jasno, da bodo Ljubljančanom priložnost prej pripravili gostje, kot si jo bodo priigrali sami. Rakavih ran je bilo več – srednji napadalec Leon Benko je bil vse prej kot ustvarjalen, luciden in nevaren. Vse je bilo tako v nogah Tomislava Tomića, Cretuja in Isaaha Abasa. Trojica je, če nič drugega, poskušala, ampak proti zgoščeni in disciplinirani gostujoči obrambi je manjkala poteza več, mojstrovina, preblisk enega ali dveh posameznikov. V prvih 45 minutah pa junaka med zeleno-belimi ni bilo. Prav dobrih obetov za boljše in uspešnejše nadaljevanje tudi ne, finski vratar se razen ob predložkih ni pošteno pretegnil.

Kako se sploh lotiti tekmecev, ki so se taktično temeljito pripravili na pričakovano Olimpijino jalovo premoč. Potrpežljivo obleganje je bil načrt A, kaj pa načrt B? Ni ga bilo videti in Olimpiji prav nič ni uspevalo pred gostujočimi vrati. Minute so tekle in se že počasi bližale kritičnim. Bišćan je ukrepal z menjavo res neuporabnega Benka in se zmotil. Olimpija je potrebovala še enega napadalca več in ne zgolj menjave enega z drugim. Kljub vsej napadalni nemoči so bili Ljubljančani vsaj razbremenjeni v obrambi. Finci so v napad stekli po nesreči. Ampak ...

V 66. minuti je Bajrić 25 metrov od vrat v prerivanju s Stevenom Morrisseyem potegnil krajšo. Grški sodnik Georgios Kominis je dosodil prekršek za goste. Prestrogo. Ljubljančani so postavili živi zid, rezervist Sebastian Strandvall, ki je tik pred tem vstopil v igro, pa je silovito udaril po žogi, ki je poletela prek zidu in presenetila vratarja Nejca Vidmarja (na fotografiji zgoraj). Šok je bil hud. Gostje so iz prvega strela, kot že v prvi tekmi, zadeli in razblinili vse neznanke o skupnem zmagovalcu.

Nad Ljubljančani je očitno obupal tudi bog. Med približno 5000 navijači na tribuni ni bilo več optimista, ki si je upal drzniti na glas razmišljati o zasuku. Sanj o evropski renesansi je bilo za Olimpijo – kot lani – konec že na prvi oviri. Če v dveh tekmah tako skromnim tekmecem ne zabiješ gola, potem nimaš kaj iskati, s čemer sta se strinjala tudi sinočnja prva sogovornika.

Kenan Bajrić: »Takšen razplet je za nas seveda nov šok. Pričakovali smo, da bomo odigrali bolje, tekmeci nas niso v ničemer presenetili, toda če ne zadeneš gola, je težko. Ponovil se je finski scenarij, spet smo iz enega strela prejeli zadetek.« Nemanja Mitrović: »Če ne dosežemo gola, ne moremo upati na uspeh. Zelo smo razočarani, težko bo zdaj stakniti glave skupaj in se usmeriti v izzive v državnem prvenstvu.«