Obramba je trpela, ker je bil napad jalov

Ljubljana – Prvih 90 minut izraelsko-slovenskega dvoboja prvakov za napredovanje med 32 najboljših klubov na stari celini je samo potrdilo, kar je bilo znano že prej. Hapoel je favorit, Maribor pa izzivalec, ki je na igrišču že večkrat opravil z boljšimi na papirju.

Minimalen poraz, večji del tekme srčna in taktično zrela igra, predvsem pa gol v gosteh so razlogi, zaradi katerih se je mariborska odprava včeraj popoldne iz Izraela vrnila še vedno polna optimizma. Zavedajoč se, da bodo imeli v torek v polnem Ljudskem vrtu izdatno pomoč v dvanajstem igralcu – navijačih.

»Imamo aktiven rezultat, nimamo pozitivnega. Ohranja nas v igri za napredovanje. Upanje je, videlo se je, da se lahko postavimo po robu tekmecem. V drugem polčasu smo izbrali pravi način, kako jih premagati,« je trener Darko Milanič zadržal optimistično držo in se že nabrusil za revanšo pod Kalvarijo.

Mariborski strokovni štab je očitno kar dobro pretehtal zmožnosti enega in drugega, kdo je kakovostnejši in kdo si lahko privošči več tveganja. Milanič je z izborom začetne enajsterice, v kateri je bil napadalec le Marcos Tavares, priznal, da je Hapoel močnejši in boljši, še zdaleč pa ne nepremagljiv. Odločil se je za previdnejšo taktično različico, namesto klasične postavitve 4-4-2 je posegel po 4-2-3-1 in je nekoliko vendarle presenetil. Med delavne in gibljive zvezne igralce polnih pljuč je vrinil še izrazitega ustvarjalca Dina Hotića, ki se na evropskih tekmah doslej ni mogel kosati s telesno močnejšimi tekmeci. Zaščito je imel v sicer še ne povsem pripravljenem povratniku Martinu Milcu. Kljub vsemu oba skupaj nista bila povsem kos nigerijskemu silaku Anthonyju Nwakaemeju, saj sta za omejevanje njegovih preigravanj, prodorov in strelov porabila preveč moči, prepotrebnih tudi za drznejše in predvsem učinkovitejše pobege naprej.

Tavaresova vloga edine »špice« sodi v kategorijo razumljivih presenečenj. Od vseh napadalcev je Brazilec, čeprav že v 34. letu starosti, tudi tekalno v morda najboljši formi v zadnjih treh sezonah.

Mariborskih prvih 45 minut je narekovalo hitro vodstvo. Kdo ve, morda bi bilo celo bolje, če ga ne bi bilo, saj so se po njem tekmečevi taktični načrti povsem sfižili, zaradi česar so zaigrali bolj sproščeno, napadalno in brez zavor. Spektakularen Nwakaemejev volej je bil tako le hitra in srečna posledica zasuka v pristopu. Enajstmetrovka pa posledica velikega trpljenja Mariborčanov v obrambnih posredovanjih.

Mariborska obramba je garala in trpela, ker je bila napadalna igra, kolikor jo je že bilo, jalova. Toda v silovitih pol ure, v katerih je prišlo do rezultatskega zasuka, so tudi gostitelji porabili veliko moči, ki bi jo potrebovali za drugi polčas. Ali pa je Milaničev izraelski kolega Barak Bakhar presodil, da se bo Maribora lotil z zvitejšo taktično različico in mu namerno prepustil pobudo, da bi lahko Hapoel uveljavil svoje najmočnejše orožje – bliskovite nasprotne napade.

Da se gostiteljem ta računica ni izšla, ima zasluge Maribor, ki je taktično deloval odgovorno in disciplinirano, nemočno pa takrat, ko bi moral nadzorovani igri dodati še več tveganja in neposredne napadalnosti. Te pa Maribor v bitkah s kakovostnejšimi tekmeci, kot so v SNL, za katere je dovolj »pet minut« presinga s tršimi prijemi in dve ali tri dvojne podaje, še ni sposoben izpeljati brez posledic.

Maribor v Ljudskem vrtu ni brez možnosti, toda v vseh kombinacijah pot do zmage pelje le preko minimalnega števila tehničnih napak (na tej ravni si ni mogoče privoščiti toliko izgubljenih žog zaradi napačnih podaj ali ustavljanja žoge, kot si jih je Maribor) in maksimalnega izkoristka priložnosti. Morda ene same, kot jo je v sredo zvečer izkoristil neuničljivi Tavares. Resnici na ljubo, proti bosanskemu Zrinjskemu in islandskemu Hafnarfjördurju je izkušenejši Maribor izkoristil domala vsa darila, ki so se mu ponudila. Tudi v primerjavi s Hapoelom ima Maribor še vedno več izkušenj iz evropskih bitk, v katerih pa je pod strateško taktirko Zlatka Zahovića le enkrat nadomestil rezultatski minus s prve tekme – v sezoni 2014/15, ko je domačih 1:1 proti Celticu v Glasgowu oplemenitil z zmago z 1:0. Strelec za drugo ligo prvakov pa je bil kdo drug kot Tavares.