Olimpiji je žarek upanja v Mariboru prižgalo Celje
Olimpiji je pripadel derbi Ljubljanske kotline, v štajerskem pa ni bilo zmagovalca.
Odpri galerijo
Olimpija je pod taktirko tujcev, med katerimi je z atraktivnim golom zablestel Goran Brkić (v sredini), derbi Ljubljanske kotline odigrala zanesljivo in se vrnila v igro za prvaka. FOTO: Leon Vidic/Delo
Olimpija je dve točki bliže Mariboru in prvenstveni dvoboj za prvaka je postal znova nekoliko bolj razburljiv. Zeleno-beli so zaostanek z desetih točk znižali na osem po zanesljivi zmagi s 3:1 v derbiju Ljubljanske kotline v Domžalah, dodatno pomoč pa so imeli v Celjanih, ki so v Ljudskem vrtu v končnici štajerskega derbija Mariborčanom ukradli dve točki.
Domžalčani so bili na domačem igrišču bolj kot ne brezzobi izzivalci. Velike količine moči, jeze in truda je šlo v nič, ker je bila Olimpija enostavno boljša in je poleg znižanja zaostanka za Mariborom dodala še priboljšek v obliki ducata točk prednosti pred Domžalčani. Ti bi z zmago Olimpijo pošteno ogrozili na drugem mestu, zdaj se bodo Domžalčani morali krčevito potegovati za tretje mesto s Celjani, Kidričani in Sobočani.
»Če bi želeli opraviti kaj več, bi morali iz svojih priložnosti zabiti kakšen gol. Ker Olimpiji po kakovosti še nismo kos,« je eno od resnic derbija Ljubljanske kotline razkril domači trener Simon Rožman, ki je preveč moči usmerjal tudi v po njegovem »čudne« reči. Kam je meril, ni bilo mogoče skriti, v sodniške odločitev Mariborčana Slavka Vinčića. Toda kritike so bile neupravičene. Ključni trenutek, kot ga je označil Rožman, izključitev Amedeja Vetriha, ko so Domžale s silno voljo in agresivnostjo ujele krepki kombinatorni zaostanek za Olimpijo, je bila povsem zaslužena. Goričan je z dvignjeno nogo skoraj »zlomil« Asmirja Suljića.
Olimpija je bila dovolj čvrsta, odgovorna, kombinatorna in napadalna. Tega ji ni bilo lahko združiti po razpletu v velikem derbiju, po katerem se ji ni posrečilo spustiti pod 10 točk zaostanka za Mariborom. Posledica igralne premoči je bila tudi sreča, ki jo je imel strelec prvega gola Mario Jurčevića, ko se je njegov predložek spremenil v izjemni lob. Domači vratar Krševan Santini ga ni mogel ukrotiti.
Mojstrovina Gorana Brkića na začetku drugega polčasa s preigravanjem in prefinjenim strelom je bila posladek derbija. Toda tekma še ni bila odločena, ker je Olimpija, kot je v njeni navadi, zašla tudi v krizo. Tudi številčno oslabljeni Domžalčani niso izgubili volje, z desetimi so bili celo nevarnejši kot z enajstimi, a so zadaj pustili tudi precej prostora. Pa vendar; tretji gol Stefana Savića je realno postavil razmerja sil.
»Pokazali smo, da smo boljša ekipa. V pravem trenutku smo dosegli prvi gol in drugega gol, po izključitvi smo sicer nekoliko padli v igri, vendar smo pravočasno dosegli še tretji gol. Na koncu sta tekmo odločili kakovost in odlična igra. Pokazali smo taktično disciplino in agresivnost,« je ocenil pot do zmage Olimpijin trener Robert Pevnik, ki kar spretno krmari moštvo, v katerem so domači igralci še vedno redkost. V začetni enajsterici so bili le trije: vratar Nejc Vidmar in iz tekme v tekmo koristnejša Mario Jurčević ter Rok Kidrič. Kanček upanja o izboljšanju statusa domačih in predvsem mlajših igralcev je ponujala klop za rezervne igralce. Na njej so bili tudi domači fantje, ki tu in tam le nabirajo minute. A je treba priznati, Olimpija ima za slovenske razmere zelo kakovostne tujce, ki dvigujejo tudi raven 1. SNL.
Derbi je zaradi poškodbe gležnja izpustil Rok Kronaveter. Poraja se naslednje vprašanje: je nemotiviran in ne povsem pripravljen Mariborčan sploh še lahko Olimpijin adut za zadnji del sezone? Letos je igral le na dveh tekmah, 26 minut proti Triglavu in 90 proti Mariboru. Z njim je Olimpija osvojila le točko.
Do konca prvenstva je 12 tekem, na voljo je še 36 točk. Kombinatorika točk Olimpiji še daje upanje o ubranitvi naslova, prav tako ji lanskoletna izkušnja ne dopušča vdaje. Po 24. kolih je njena prednost pred Mariborom namreč znašala 7 točk (ko je Maribor nadomestil zaostalo tekmo s Triglavom, prej pa je zaostajal celo za 10 točk), a je šla v zadnji derbi, v 34. kolu, celo s točko zaostanka.
Domžalčani so bili na domačem igrišču bolj kot ne brezzobi izzivalci. Velike količine moči, jeze in truda je šlo v nič, ker je bila Olimpija enostavno boljša in je poleg znižanja zaostanka za Mariborom dodala še priboljšek v obliki ducata točk prednosti pred Domžalčani. Ti bi z zmago Olimpijo pošteno ogrozili na drugem mestu, zdaj se bodo Domžalčani morali krčevito potegovati za tretje mesto s Celjani, Kidričani in Sobočani.
Olimpija igrala, Domžale tekle in teple
»Če bi želeli opraviti kaj več, bi morali iz svojih priložnosti zabiti kakšen gol. Ker Olimpiji po kakovosti še nismo kos,« je eno od resnic derbija Ljubljanske kotline razkril domači trener Simon Rožman, ki je preveč moči usmerjal tudi v po njegovem »čudne« reči. Kam je meril, ni bilo mogoče skriti, v sodniške odločitev Mariborčana Slavka Vinčića. Toda kritike so bile neupravičene. Ključni trenutek, kot ga je označil Rožman, izključitev Amedeja Vetriha, ko so Domžale s silno voljo in agresivnostjo ujele krepki kombinatorni zaostanek za Olimpijo, je bila povsem zaslužena. Goričan je z dvignjeno nogo skoraj »zlomil« Asmirja Suljića.
Olimpija je bila dovolj čvrsta, odgovorna, kombinatorna in napadalna. Tega ji ni bilo lahko združiti po razpletu v velikem derbiju, po katerem se ji ni posrečilo spustiti pod 10 točk zaostanka za Mariborom. Posledica igralne premoči je bila tudi sreča, ki jo je imel strelec prvega gola Mario Jurčevića, ko se je njegov predložek spremenil v izjemni lob. Domači vratar Krševan Santini ga ni mogel ukrotiti.
Sedem točk prednosti pred Mariborom je imela Olimpija v minuli sezoni po 24. kolih, a jih je do derbija v 34. kolu zapravila.
Mojstrovina Gorana Brkića na začetku drugega polčasa s preigravanjem in prefinjenim strelom je bila posladek derbija. Toda tekma še ni bila odločena, ker je Olimpija, kot je v njeni navadi, zašla tudi v krizo. Tudi številčno oslabljeni Domžalčani niso izgubili volje, z desetimi so bili celo nevarnejši kot z enajstimi, a so zadaj pustili tudi precej prostora. Pa vendar; tretji gol Stefana Savića je realno postavil razmerja sil.
Uganka Rok Kronaveter
»Pokazali smo, da smo boljša ekipa. V pravem trenutku smo dosegli prvi gol in drugega gol, po izključitvi smo sicer nekoliko padli v igri, vendar smo pravočasno dosegli še tretji gol. Na koncu sta tekmo odločili kakovost in odlična igra. Pokazali smo taktično disciplino in agresivnost,« je ocenil pot do zmage Olimpijin trener Robert Pevnik, ki kar spretno krmari moštvo, v katerem so domači igralci še vedno redkost. V začetni enajsterici so bili le trije: vratar Nejc Vidmar in iz tekme v tekmo koristnejša Mario Jurčević ter Rok Kidrič. Kanček upanja o izboljšanju statusa domačih in predvsem mlajših igralcev je ponujala klop za rezervne igralce. Na njej so bili tudi domači fantje, ki tu in tam le nabirajo minute. A je treba priznati, Olimpija ima za slovenske razmere zelo kakovostne tujce, ki dvigujejo tudi raven 1. SNL.
Robert Pevnik je lahko zadovoljen, igra in vzdušje sta bila na visoki ravni, ena od skrbi pa je Rok Kronaveter. FOTO: Roman Šipić/Delo
Derbi je zaradi poškodbe gležnja izpustil Rok Kronaveter. Poraja se naslednje vprašanje: je nemotiviran in ne povsem pripravljen Mariborčan sploh še lahko Olimpijin adut za zadnji del sezone? Letos je igral le na dveh tekmah, 26 minut proti Triglavu in 90 proti Mariboru. Z njim je Olimpija osvojila le točko.
Olimpija od + 7 do -1
Do konca prvenstva je 12 tekem, na voljo je še 36 točk. Kombinatorika točk Olimpiji še daje upanje o ubranitvi naslova, prav tako ji lanskoletna izkušnja ne dopušča vdaje. Po 24. kolih je njena prednost pred Mariborom namreč znašala 7 točk (ko je Maribor nadomestil zaostalo tekmo s Triglavom, prej pa je zaostajal celo za 10 točk), a je šla v zadnji derbi, v 34. kolu, celo s točko zaostanka.
