Tiskane izdaje
Ljubljana – Zadnja preizkušnja Olimpije pred sredino prvo tekmo 2. kola kvalifikacij za nogometno ligo prvakov proti Trenčinu je izpostavila ustvarjalnost Mihe Zajca z voditeljskimi značilnostmi in nadarjenost Jakoba Novaka. Sloviti škotski klub Celtic skoraj ni mogel biti boljši »sparing« partner, saj je razkril – in prikril – veliko Olimpijin potencialov. A ne toliko, da bi razveselili slovaške oglednike.
Olimpijina predstava iz prvega polčasa je bila za pozabo in v opomin. Bojazljiva in preračunljiva igra brez borbenosti ni bila dovolj niti za slovenski vrh, toda po njej je bilo marsikaj bolj jasno. Predvsem to, da vsaj na začetku sezone trener Rodolfo Vanoli še ne bo tvegal z novinci v obrambni vrsti. Trener je vendarle Italijan, ki sledi doktrini italijanske nogometne filozofije, v kateri je glavni temelj čvrsta, disciplinirana in zanesljiva obramba. Mladi slovenski reprezentant Leo Ejup in srbski novinec Đorđe Crnomarković še ne dosegata njegovih zahtev, zaradi česar se bo za evropsko tekmo na ligaški položaj levega štoperja bržkone vrnil izkušeni Dejan Kelhar. V finišu minule sezone se je trojka »štoperjev« s še srednjim Arisom Zarifovićem in desnim Antoniom Delameo Mlinarjem zelo dobro ujela.
Vanoli je priznal, da zmanjkuje časa, prav tako, da pogreša še dve, tri ustrezne okrepitve, da bi nadgradil, kar je doslej gradil. Ampak ta trenutek je predvsem čas tisti, ki ogroža maksimalno telesno pripravljenost v prvi in takoj najzahtevnejši tekmi sezone. »Posamezniki še niso povsem pripravljeni. Poškodbe narekujejo njihovo formo. Ko bodo nared, bomo sestavili mozaik,« je v blagem jeziku povedal Vanoli, ni pa mogel prikriti zaskrbljenosti nad tem, da spretni ostrostrelec Rok Kronaveter tudi v primeru sredinega nastopa še ne bo povsem pripravljen, da se neumorni dolgoprogaš Andraž Kirm, ki sodi v kategorijo najboljših okrepitev, po operaciji meniskusa prav tako še nekaj tednov ne bo spuščal v brezkompromisne dvoboje s tekmeci, da napadalec Etien Velikonja še išče stik s soigralci in nabira ustrezno minutažo, da kapetan Darijan Matić dolgo ne bo mogel držati vajeti igre v zvezni vrsti. In še in še je malih težav, ki pa so rešljive.
Če so bili Zajc, Denis Klinar in mladi Jakob Novak igralci za raztezanje nasmeha na obrazu, Kelhar, Zarifović, Aljaž Krefl, Julius Wobay za ohranjanje dobre volje, pa je bil Blessing Eleke v opozorilo. Še naprej je samo neizbrušen biser, ki je prepuščen naravnemu razvoju in svojemu navdihu. Tudi proti Celticu ob sebi ni imel ustreznega pomočnika ali igralca, ki bi mu znal pripeljati žogo na nogo, da bi jo lahko nato le še usmeril v gol. Še naprej je izgubljal moči v domala vseh drugih vlogah in položajih, pri čemer pa je vsaj ohranil altruizem. Res pa je, da ima izjemne telesne sposobnosti, saj je eden od redkih napadalcev, ki je sposoben opraviti s tekmecem v igri ena na ena in še asistirati povrhu. Z lažjimi tekmeci mu bo morda lažje in bodo vsi njegovi izjemni telesni potenciali prišli še bolj do veljave.
V preostalih petih dneh bo Olimpija rabila tudi kanček božje pomoči, da bi s čim manj slabostmi gostila Trenčin in iztržila izid, ki bi ji še omogočal lepe možnosti za napredovanje v 3. kolo. Morda je prav 18-letni Novak eden od darov »z neba«, ki ga kaže skrbno negovati in vzgajati.
