Po Sevilli in Liverpoolu še Olimpijina zaušnica

Ljubljana – Olimpija je z nogo in pol že v polfinalu pokala Nogometne zveze Slovenije, v katerem so že Gorica, Aluminij in Celje. Njena računica za prvi četrfinalni dvoboj proti največjemu domačemu tekmecu Mariboru se je izšla z debelimi obrestmi. V povratnem dvoboju v Ljudskem vrtu bo 29. t. m. branila visoko prednost s 3:0.

V jesenskem nizu malih ali hudih polomij Maribora v dvobojih z močnejšimi tekmeci je svoje poglavje dodala še prebujena Olimpija. Pridružila se je evroligaškima Sevilli in Liverpoolu, ki sta slovenskemu prvaku na domačih igriščih nasula po tri gole. Če se k trojčku porazov z 0:3 pripiše še Liverpoolovih 0:7 v Ljudskem vrtu, potem je Maribor v resnih vrednostnih težavah. Evropska točka z golom proti Spartaku in ligaška minimalna zmaga proti Domžalam je vse, kar je pozitivnega zmogel najboljši slovenski klub po poletnem vrhuncu v kvalifikacijah za ligo prvakov.

Nad rezultatskim razpletom vidno navdušeni navijači Olimpije – skupaj z nekaj sto mariborskimi jih je bilo v Stožicah približno 7000 – so si po tekmi, ki je bila boljša od pričakovanj, dali duška. Z glasnimi vzkliki in aplavzi so nagradili pametno ter učinkovito predstavo, ki je nakazala vnovično menjavo nogometnega vladarja v Sloveniji. Zeleno-beli so bili tudi srečnejši in bolj zbrani, kar za vijolične, ki jih je v pogubo zapeljal prvi gol po hudi napaki drugega mariborskega vratarja Matka Obradovića, ni bilo mogoče trditi.

Ljubljančani so v vsem zasenčili Mariborčane in so krepko zamajali vijolične temelje, svojih »pet minut« zaslužene slave je pripadlo tudi trenerju Igorju Bišćanu, ki je brez velikih, glasnih in podcenjujoči besed brezhibno popeljal moštvo v veliko zmago.

»Tekmo smo izpeljali zelo dobro, igralci so pokazali željo in vse, kar je potrebno. Imeli smo nekaj sreče pri prvem golu. Toda zmago smo si zaslužili, bili smo organizirani, pripravljeni, pomagali smo drug drugemu. To je šele prvi polčas, težji del posla nas še čaka,« je v svoji previdni in spoštljivi maniri ocenil tekmo 39-letni Zagrebčan, ki bi jo Mariborčani najraje pozabili. Nič jim ni šlo od nog v vseh delih igre, v obrambi so bili počasni in nezanesljivi, v zvezni vrsti nenatančni in neustvarjalni, v napadu silno jalovi. Milaničeve kadrovske (uvrstitvi v začetno enajsterico Dina Hotića in Matka Obradovića) in taktične (Dare Vršič je igral predaleč od Olimpijin vrat) odločitve pred tekmo ter med njo so bile milo rečeno pomenljive. Kazen v obliki visokega poraza je bila realna, četudi je zadnji ugriz prvega moža derbija in dvakratnega strelca ter povrhu še kapetana Nika Kapuna prišel v sodnikovem dodatku. Toda ta je res zabolel.

»S čim nas je presenetila Olimpija? Mar s strelom z 20 m in z vratarjevo napako,« se je vznemirjen nespretno odzval Milanič ter dal vedeti, da se bo vijolični tabor, pa če se bo še tako trudil, da je šlo samo za eno tekmo in v tekmovanju, ki zanje nima velikega pomena, poraza otepal kot vrag križa najmanj do petkovega vnovičnega srečanja v prvenstvu.

Tudi glavni ideolog mariborske nogometne politike športni direktor Zlatko Zahović ni mogel iz svoje debele kože in je v svojem zbadljivem slogu dodal nekaj svojih značilnih domislic o velikih in majhnih.

»Igralci Olimpije si želijo igrati tam, kjer smo mi. Mi smo že pošteno izžeti, vendar smo še v privilegiranem položaju. Za pokalno tekmo ni bilo zanimanja v mestu, klubu in tudi v slačilnici,« je bil strupenejši del Zahovićevega jezika, drugi pa veliko bolj realen in spoštljiv. »Spontanih zmag ni, Olimpija ima odlično ekipo. Pot do njene zmage so usmerili volja, želja in fanatična bojevitost. Lahko ji samo čestitamo. To je hkrati tudi zelo dobro za naš klub, saj pride petek, ko bomo videli, kdo je Maribor.«

Za Olimpijo je pokalna bitka tako rekoč že dobljena, za Maribor pa izgubljena. Veliki petek bo na novo premešal karte, a v prvenstvu.

»Videli bomo drugačen Maribor, igralce z iskrico v očeh. Pošteno povedano, o pokalu nihče ni razmišljal. Razmišljali smo o petku,« ga je napovedal sobotni poraženec Zahović.