Pogled iz Maribora: Olimpijo je užitek gledati

Pod Pohorjem obujali spomine na pet sezon v 1. nogometni ligi bivše države.

Objavljeno
22. oktober 2019 15.45
Posodobljeno
22. oktober 2019 15.45
Sedanjost in preteklost združeni v vijoličnem, od leve: Martin Milec, Herbert Klančnik, Rok Kronaveter, Vojislav Simeunović, Marcos Tavares in Tomislav Prosen. FOTO: Grega Wernig
Maribor - Strast, navdušenje in tudi kanček poklicnega poslanstva je mladi mariborski zgodovinar Tin Mudražija združil v svojo »zbirko nogometnih čarovnij« NK Maribor v nekdanji Jugoslaviji. Njegovo kratko, jedrnato in posrečeno predavanje resda ni odvrnilo mariborskih skrbi od nekoliko športno neposrečene sedanjosti, a obuditev spominov iz obdobja 1967-1972, ko so Tomislav Prosen, Herbert Klančnik, Vojislav Simeunović, Herbert Vabič, Milan Arnejčič in drugi v mestu pod Pohorjem povzročali evforijo, je spomnilo na športno zvezdništvo pod Pohorjem.

Z imenitnim dosežkom v tedanji 18-članski 2. ligi-zahod se je začelo čudovitih, strastnih ter z vzponi in padci zaznamovanih pet prvoligaških sezon vijoličnih med najboljšimi klubi v državi. Maribor si je z enim samim porazom in kar 12 točkami naskoka (56:44) pred drugovrščenim Osijekom – slovenske klube je v 2. ligi tedaj zastopal še Aluminij (11. mesto, 32 točk) – prvič od uradne ustanovitve kluba leta 1960 priigral uvrstitev v 1. ligo.

Simbolično jih je z zadnjim prvoligaškim golom med najboljšimi v nekdanji Jugoslaviji zaokrožil eden od legendarnih članov tedanjega mariborskega moštva Klančnik.

V avtomobilskem salonu uspešnega podjetnika, podpredsednika NZS in znanega nogometnega podpornika Milana Jarca pa je v ponedeljek vidno užival v obujanju spominov in druženju s »soborci«, funkcionarji s predsednikom NZS Radenkom Mijatovićem na čelu in drugimi vijoličnimi po srcu. A težko se je bilo izogniti vznemirljivejši nogometni sedanjosti, ki v mestu pod Pohorjem ni najbolj rožnata. Uprta je tudi k velikemu tekmecu v Ljubljano.

»Olimpija igra najboljši nogomet, Maribor bo prvak,« je oba »nagradil« Klančnik. »Mi (Mariborčani, op. p.) igramo, kakor igramo, pravi nogomet ali ne. Igramo ga za rezultat, to je posebnost Maribora, ki ne bo odstopil od igralnih standardov, saj se zaveda, da prvo mesto zagotavlja več denarja v Evropi,« je nekdanji odlični zadnji zvezni igralec ocenil zdajšnja razmerja.

Prosen, vijolična desetica vseh desetic, je bil dve leti tudi ideolog zeleno-belih in obžaluje stanje pri Olimpiji.

»Žal mi je, ker ni slovenski klub, ima preveč tujcev. Na igrišču ima prebliske in kaže podobo prave Olimpije, kot bi si jo želeli vsi, a organizacijsko je Maribor izjemen, zato bo prvak. Pri njem me moti le, da ne uveljavlja svojih mladih igralcev. Več potrpljenja bi moralo biti,« je o razlikah med največjima slovenskim kluboma povedal Prosen.

Zgodovinar Tin Mudražija je združil mariborske nogometne čarovnije.
Nogometaši so bili prvi športni zvezdniki mesta pod Pohorjem.
Vijolične legende o zdajšnjemu rivalstvu Maribora in Olimpije.


»Priznam, da je Olimpijo užitek gledati, ampak ima težave in kot celota ni kos Mariboru. Pri njem je najpomembnejši rezultat. Včasih bi si želeli, da bi videli tudi bolj igrivega,« je dopolnil tretji član trojčka, rojenega decembra, Simeunović.

»Simke«, ki bo konec leta dopolnil 77 let, Prosen in Klančnik pa 76, so prepričani, da je someščan na selektorskem stolčku Matjaž Kek edina prava izbira.

»On je bil odličen igralec in trener. Ampak iz slabega testa ni mogoče narediti okusne torte, Oblak in Iličić sta premalo. Upam le, da bo Matjaž vztrajal,« je reprezentančno poglavje odprl Prosen. »Igralci se morajo bolj spoštovati. A je vprašanje, ali so dovolj sposobni, imajo znanje? Raje bi pomladil reprezentanco, toda s kom? V slovenski ligi imajo glavne vloge tujci,« je bil zaskrbljen Klančnik.

»Matjaž se zaveda težav. Na nekaterih tekmah so fantje pokazali kakovost, ampak najbolj me moti to, da je videti in čutiti premalo pripadnosti,« je del mariborskega pogleda nestorjev na slovenski nogomet zaokrožil najstarejši od trojice.

Kakorkoli, zeleno-beli Brane Oblak, Vili Ameršek, Miloš Šoškić, Danilo Popivoda ... v glavnem mestu še nimajo zgodovinarja Tina, nogometnega okolja in priložnosti za obujanje svetle preteklosti.