V nadaljevanju preberite:

Ali je Gennaro Gattuso pravi mož za potapljajočo se italijansko barko? To je bilo ne samo za Italijane, temveč kar za ves nogometni svet ključno vprašanje ob ustoličenju 47-letnega Kalabrijca iz Corigliana. Gattuso je postal selektor po polomu v junijskem paketu kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo prihodnje leto v ZDA, Kanadi in Mehiki. Azzurri so uvodno tekmo v Oslu prepričljivo izgubili z Norveško z 0 : 3, zato se je moral posloviti Luciano Spalletti, sicer eden od najbolj cenjenih trenerjev na Apeninskem polotoku.

Marsikdo se je posmehoval, ko so Gattusa izbrali za selektorja. Veliko je bilo polemik, saj so bili njegovi trenerski dosežki bolj ali manj zanemarljivi, a vsekakor vse prej kot dolgočasni. Ni vse v zmagah in porazih, Gattusova iskrenost, bojevitost in pripadnost so med navijači v najbolj vročih nogometnih okoljih, kot so Palermo, Milano, Neapelj, Valencia, Marseille in Split, marsikdaj požele več simpatij kot jeze zaradi porazov.

Eden od modrecev calcia, svetovni prvak Marcello Lippi, ki je skoraj v vsem Gattusovo nasprotje, je dvignil palec za svojega nekdanjega reprezentančnega varovanca: »Vesel sem zanj. Prepričan sem, da bo svojo nalogo zelo uspešno opravil.« Lepe besede 77-letne legende, torej.

Rino, Ringhio ali Pogumno srce, to je le nekaj od Gattusovih številnih vzdevkov, ki poudarjajo njegov slog igre in levjesrčni značaj. Vso igralsko kariero je bil zaščitnik soigralcev, klubski vojak in vzkipljiv igralec, ki je vselej zahteval pravičnost. Njegov bojeviti duh je šel pogosto predaleč, toda veliko več je bilo tistih, ki so ga zato spoštovali, kot tistih, ki so ga grajali.