Primorec je na Gorenjskem našel izziv

Ljubljana – V 40. letu starosti je Izolan Tonči Žlogar dobil priložnost na trenerskem stolčku v 1. SNL. Nekdanji reprezentant bo po krajših trenerskih učnih urah v zamejstvu v Repentaboru in v Brdih v 2. SNL prvoligaško kariero začel na Gorenjskem na klopi kranjskega Triglava.

Siniša Brkić je Triglav vrnil v 1. SNL in se odrekel dvojne vloge športnega direktorja in trenerja. »Odstavil« je samega sebe, nastavil je vas. Ste dolgo razmišljali o njegovem vabilu?

Niti ne. Ko sem se odločil, da bom v nogometu ostal po igralski karieri, je bilo povsem normalno, da sem se nekoč videl na trenerskem stolčku enega od prvoligaških klubov. Nekje je treba začeti in Triglav je bil prvi, ki mi je ponudil priložnost. Brkićevemu vabilu se nisem mogel upreti.

S čim vas je športni direktor prepričal?

Več razlogov je bilo, najpomembnejša sta bila, da je klub zdrav in da je Brkić svojo strokovno nalogo v 2. SNL opravil odlično, selekcioniral je zasedbo, ki ima moštveni duh. Seveda mi je bila všeč tudi njegova vizija, ujela sva se v tem, kaj in kako delati. V dobrem tednu dni sem se prepričal, da ima Triglav trdne temelje in je organiziran, kot se spodobi za takšen klub z bogato tradicijo in odlično vzgojo igralcev, a z manjšimi denarnimi sredstvi. Športni direktor ima vse vajeti v svojih rokah v športnem ustroju, poslovni del vodijo predsednik Beno Fekonja in sodelavci. Nisem začutil, da bi kdorkoli v klubu »letel po zraku« in se šopiril, kaj vse bo zdaj naredil. In da ne pozabim, zelo pomembno je, da trener začuti, da v klubu spoštujejo stroko.

Kakšno moštvo ste dobili v roke?

Moštvo, ki ga poznam iz drugoligaškega prvenstva. Večina je domačih fantov, morda nam manjka nekaj več izkušenj, ni izstopajočih posameznikov, ima pa nekaj, kar me kot trenerja zelo veseli – hitre igralce. 

Za vsakega drugoligaša je obstanek v 1. SNL glavni cilj. Ima Triglav višjega oziroma so vaše ambicije višje?

Sem realist, toda tudi ambiciozen. Obstanek je zagotovo osnovni cilj, ampak zadovoljen bom, če se nam bo posrečilo uveljaviti še kakšnega mlajšega igralca.

Kdo bodo vaši največji tekmeci?

Lestvica iz minule sezone razkriva vse. Nihče od tekmecev ni toliko boljši, da bi se ga ustrašili in mu že vnaprej čestitali. Celo nasprotno, mislim, da bo v tej sezoni glavna značilnost izenačenost. Kopra ni več, Celje se je odreklo domala najboljšim, samo prvi štirje so ohranili raven, so korak, dva pred ostalimi.

Primorci se v nogometu zgledujete po Italiji. »Calcio« je v vsem vzor, ampak na Gorenjskem prevladuje filozofija »fussballa«. Kako boste poskušali zbližati italijansko-nemške ideale?

Morda nogometno nisem pravi Primorec. Sem za širino in moj nogometni pogled je evropski. Če ga poenostavim, želim si, da moja moštva igrajo v obe smeri z enako intenzivnostjo. Da se branijo z enajstimi in napadajo z enajstimi.

Toda v Evropi so ta čas najbolj cenjeni italijanski trenerji. Antonio Conte in Massimiliano Allegri sta na vrhu, za oba je značilno, da sta taktično vrhunsko izurjena. Conte je uveljavil igro treh branilcev, Allegri je uspešen, ker uporablja več taktičnih različic. Kakšna je vaše izhodišče?

Conte in Allegri sta morda najmočnejša taktična mojstra, ampak, kot sem že prej omenil, nisem »Italijan«. Seveda sta izjemna, ampak moje izhodišče je postavitev 4-4-2 in iz nje vlečemo druge taktične izpeljanke. Popolnost in užitek na igrišču pa je za vsakega trenerja takrat, ko se je moštvo sposobno v čim krajšem možnem času preobraziti iz obrambne postavitve v napadalno. In obratno!