Ljubljana – Noben klub v Evropi ni postal državni prvak že januarja in tudi letos ne bo drugače. Toda analiza polovice odigranih tekem v najmočnejših ligah vendarle razkriva prevlado uveljavljenih sil, v štirih od petih prvenstev že »poznajo« ime novega prvaka. Le v serie A je položaj nepredvidljiv kot pred pomladanskimi parlamentarnimi volitvami v Italiji.
Privrženci najbogatejših klubov v prvem mesecu leta tradicionalno razmišljajo, na katerih igralnih položajih bi morali okrepiti »svoje« moštvo. Barcelona je angažirala plejmejkerja Coutinha, njen najbližji zasledovalec v španskem prvenstvu Atletico je aktiviral dve že prej kupljeni okrepitvi – Diega Costo in Vitola. Na tržnici so se znašli tudi Aubameyang (Dortmund), Alexis Sanchez, Mesut Özil (oba Arsenal) in Lucas Moura (PSG), a tudi nekateri slovenski reprezentanti. Če bi privolil v selitev na Otok, bi postal ena od zvezd prestopnega roka tudi slovenski adut Josip Iličić.
Toda najboljši na lestvicah petih najmočnejših lig bodo opravili levji del poti do morebitne lovorike z obstoječim kadrovskim potencialom, saj množične migracije nogometašev ne bo. Tudi to je namreč ena od značilnosti obdobja pred slehernim svetovnim prvenstvom.
Štirje klubi so si pred nadaljevanjem sezone priigrali imenitno izhodišče. Najbolj učinkovito hiti proti novi zvezdici Manchester City, ki je v tej sezoni premočan za tekmece v premier league. Moštvo Pepa Guardiole igraje sprejema izzive, ki mu jih ponujajo Manchester United, Chelsea in Tottenham, pred prvim zasledovalcem, mestnim rivalom Unitedom, uživa že 15 točk prednosti. Tudi Bayern je po klavrnem uvodu v sezono mobiliziral vse sile na Bavarskem in beži Schalkeju za bržčas nedosegljivih 11 točk, prav tako sta prinesla zajetno prednost v drugi del sezone Barcelona, ki vodi z 9 točkami prednosti pred Atleticom, in PSG, za katerim podobno zaostajata Lyon in Monaco. Tesno ostaja v Italiji: mnogi že zdaj čakajo 22. april in gostovanje vodilnega Napolija (51 točk) pri Juventusu (50).
Sezona se je šele prevesila v drugo polovico, na voljo je ogromno točk; najdlje so prišli v Angliji, kjer so odigrali 22 od 38 kol, manj kot pol tekem so igrali le v Španiji (18/38). Toda ligaški sistem je neusmiljen, dosedanji učinek posameznih klubov namiguje na to, da na vrhu ne bo prišlo do večjih sprememb, saj je v drugem delu težko nadoknaditi zamujeno v prvih mesecih.
Večina statističnih kazalcev razkriva že znano in je v sozvočju s pogledom na lestvice najmočnejših lig. Prvih pet evropskih klubov po merilu povprečne posesti žoge dejansko narekuje ritem v vseh petih državah. To so Manchester City (povprečna posest žoge 66,4 odstotka), PSG (63,7), Bayern (62,2), Barcelona (61,2) in Napoli (60,2). In obratno, imena zadnjih petih med 98 klubi po tem merilu niso presenetljiva – Troyes (43,3), West Bromwich (42,5), Getafe (42,1), Alaves (42) in Crotone (40,2 %).
Najbolj natančno oddajajo žogo nogometaši PSG – kar 89,5-odstotno –, sledijo znana imena ManCity (88,8), Napoli (88), Bayern (87,9), Barcelona (87,9) in Real Madrid (87,8), dvanajsterico zaključuje Roma (84,7). Zanimivo, toda pričakovano je tudi na dnu: ob zadnjeuvrščenem Getafeju (66,7 %) imata pri oddajanju žoge slabo uglašene naprave tudi Nantes in Leicester (oba po 73,4) – prvega vodi trener Claudio Ranieri, drugega je Ranieri vodil pred tem in Angleži očitno še niso opustili Italijanove taktike ...
Pogled v rubriko najmanj prejetih rumenih kartonov razkriva zanimivost: na vrhu kotirajo Dortmund (15), Leipzig in Bayern (oba po 22), dva kluba, za katera (je) v zadnjem času igra(l) slovenski reprezentant Kevin Kampl. Kamplovi igrajo discipliniran in agresiven nogomet visoko na tekmečevi polovici, torej tam, kjer sodniki ob prekinjanju akcij ne posegajo po rumenih kartonih.
Komentarji