Radi bi imeli svoj el clasico

Organizatorji evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu neutrudno skrbijo za čim večjo prepoznavnost dogodka, ki bo v Sloveniji prihodnje leto med 30. januarjem in 10. februarjem. V preteklih dneh je bil v Sloveniji na obisku španski nogometaš Miguelin, ki je bil najboljši igralec prejšnjega EP v Srbiji. Ker smo z Miguelinom pred časom že imeli intervju v Nedelu, smo tokrat spregovorili z njegovim agentom Alvarom Apariciom. Gre za nekdanjega nogometaša, igral je za najboljše španske klube, z državno reprezentanco pa je v več kot 100 nastopih osvojil številne najpomembnejše lovorike.

Kako poteka delo agenta v dvoranskem nogometu?

Dvoranski nogomet postaja globalen šport, nogometaši pa vse pogosteje odhajajo v druge države, zato sem videl priložnost, da pomagam igralcem pri vseh podrobnostih, da si lažje najdejo nov klub. Še toliko pomembneje je, da imajo takšno pomoč mladi igralci. Vsaj jaz takšne podpore na začetku nisem imel, a zdaj precej lažje delam, ker sem bil tako dolgo nogometaš in poznam klube, trenerje in igralce. Moji nogometaši tako lažje sprejmejo odločitev, kje in kako bodo nadaljevali kariero. Osredotočiti se morajo samo na žogo in nasprotnikov gol, pri vsem drugem jim pomagam jaz.

Se s tem lahko preživljate?

Delam v podjetju Proneo. Naša ideja je, da pomagamo nogometašem in skrbimo, da dvoranski nogomet postane čim bolj prepoznaven šport. V podjetju je zaposlenih več ljudi, ki delajo v različnih državah, skrbimo pa za približno 90 profesionalnih nogometašev in trenerjev. Zagotovo drži, da je v dvoranskem nogometu precej manj denarja kot v nogometu ali košarki, zato moraš imeti več različnih igralcev, da podjetje preživi, a za zdaj delujemo brez težav.

Kje je dvoranski nogomet v Španiji v primerjavi z rokometom ali odbojko, saj sta nogomet in košarka daleč spredaj?

V primerjavi z rokometom in odbojko ima španski dvoranski nogomet to prednost, da ima tri močne ekipe, ki lahko osvojijo državni naslov – Inter Movistar, Barcelona in Pozo Murcia. Drži tudi, da ima rokomet veliko boljša evropska tekmovanja in več močnih državnih prvenstev, toda v Španiji je v rokometu zares močna le Barcelona in vso sezono vemo, kdo bo državni prvak. V odbojki je vse manj denarja, zato pada.

Koliko k prepoznavnosti dvoranskega nogometa pomaga, da ima svojo ekipo tudi slovita Barcelona?

Vsa moštva dvoranskega nogometa, ki so povezana z bolj znanimi nogometnimi klubi, imajo večjo prepoznavnost. Navijači se identificirajo z vsemi panogami znotraj kluba, zato pride na tekme več navijačev. Zelo dobro bi bilo, da bi svoje moštvo imeli tudi drugi, toda ne verjamem, da se bo v bližnji prihodnosti kaj premaknilo pri Realu Madridu. Obstajajo nekatere govorice, da se bo Atletico povezal z Inter Movistarjem, a ni nič dokončnega. Imamo pa primere Levanteja, Betisa in Osasune, ki že imajo ali še bodo imeli moštvo dvoranskega nogometa.

Nekaj posebnega bi bilo, da bi imeli tudi v dvoranskem nogometu tekmo Real Madrid – Barcelona.

Samo predstavljajte si, koliko večja odmevnost bi bila, če bi, recimo, Ricardinho igral za Real. Če bi imeli el clasico tudi v dvoranskem nogometu, bi zagotovo imeli polno dvorano.

V nogometu poznamo agenta Jorgeja Mendesa. Ima tudi v dvoranskem nogometu kakšen agent tako veliko moč in poznanstva?

Delujemo v povsem drugačnih razmerah. Moja želja je, da pomagam nogometašem, zato niti nočem, da bi imel takšen monopol v nekaterih klubih ali ligah.

Imate v svojem podjetju tudi iskalce talentov?

Kar nekaj jih je. Svoje ljudi imamo na Japonskem, v Braziliji, Argentini, dva delava v Španiji in eden po drugih azijskih državah. Med seboj si delimo informacije in iščemo primerne igralce in trenerje. Ko najdemo zanimivega kandidata, si ga ogledajo tudi drugi zaposleni z naše agencije.

Kakšna je konkurenca med agenti v dvoranskem nogometu?

V Španiji je približno pet agencij, nekateri agenti delujejo tudi samostojno. Več agencij je v Braziliji, Italiji, Rusiji … Toda še vedno smo precej mlad šport, zato marsikateri nogometaš ni vajen sodelovanja z agentom. Če bo dvoranski nogometa rastel, bo več tudi agentov. Vse gre z roko v roki.

Kateri so vaši najprepoznavnejši igralci?

Poleg Miguelina imamo še Argentinca Fernanda Wilhelma, najboljšega na lanskem svetovnem prvenstvu v Kolumbiji, sodelujemo z argentinskim selektorjem Diegom Giustozzijem, z več italijanskimi in japonskimi igralci, tudi z Dariom Marinovićem iz Hrvaške. Veliko potujem, kar je dodatna privlačnost mojega poklica, saj se rad pogovarjam z ljudmi iz različnih držav.

Vam je všeč kateri od slovenskih nogometašev?

Vedno sem z veseljem spremljal balkanske nogometaše, saj imajo dobro tehnično podkovanost. Gre za mešanico talenta, ponosa in nepopustljivosti. Bomo videli. Če bomo prepoznali kakšnega mladega Slovenca, ki lahko zaigra v Španiji ali Italiji, se bo morda začelo sodelovanje.

Več slovenskih nogometašev ne dobi kluba v tujini, ker so ceno na trgu precej znižali številni brazilski nogometaši.

To je delikatna zadeva. Zagotovo niso krivi Brazilci, če so pripravljeni priti v Evropo in igrati za manjše prejemke, saj se vsak odloča zase. Toda težko bomo uskladili vse želje, če bomo želeli dvoranski nogomet dvigniti na višjo raven, da igralci zaslužijo več in živijo samo od igranja dvoranskega nogometa. Kljub vsemu je to bolj problem direktorjev in lastnikov klubov, kakšen šport želijo imeti, in ne brazilskih nogometašev.

Veliko Brazilcev igra tudi v evropskih reprezentancah.

Ni mi všeč, a obstajajo razlike. Nič nimam proti, če državljanstvo dobi igralec, ki je že več let v neki državi, pozna jezik in kulturo, potem pa sčasoma zaigra za novo državo. Povsem drugače je, ko igralci pridejo nekam v tujino in takoj dobijo potni list, zatem pa zaigrajo za tujo državo. Raje vidim, da za Španijo igrajo nogometaši, ki čutijo državni grb.