Mišo Brečko je po le dveh tekmah in porazih postal Olimpijina preteklost, še preden je sploh lahko spoznal deset igrišč v prvi slovenski ligi. Zasut z vprašanji, kako, zakaj in podobno, ter ogorčenjem nad ravnanjem Olimpijinih vodilnih mož, na kar sem bil pripravljen, sem mnogim brez navijaških čustev ali opravičevanja predsednika zeleno-belih Adama Deliusa ter njegovih sodelavcev mirno povedal: Kaj drugega naj naredijo? Bolje zdaj kot prepozno.
Realnost je, da je že pripravljalno obdobje vključno s prestopnimi potezami klubskih selektorjev napovedovalo polomijo. Kdo je glavni krivec, je manj pomembno, pomembneje je, kako je sploh nastal položaj, ki za nikogar od akterjev ni prijeten, in zakaj. Olimpija in Delius sta si le še poslabšala ugled pri že tako jeznih navijačih, neizkušeni, ne pa več tako mladi trener pa si je najbrž kar precej otežil pot do spodobne trenerske službe in možnosti napredovanja. Ne bi bil presenečen, če bi na domačem terenu to poglavje končal.
| Nogomet
Komentarji