Najboljših šestnajst v ligi prvakov prvič čez 6 milijard evrov prihodkov

Najbolj neučakani privrženci lige prvakov bodo naposled dočakali nadaljevanje najmočnejšega nogometnega tekmovanja na svetu. Jutri bodo predvajali znamenito himno lige prvakov v Baslu in Torinu, v sredo še v Portu in Madridu, letošnja osmina finala bo razvlečena vse do 14. marca.

Decembrski ples kroglic je določil zanimive pare prvega izločilnega sita za šestnajst klubov na poti proti finalu v Kijevu (26. maj). Navijači so posebej navdušeni, saj je Giorgio Marchetti z žrebom razrahljal intenzivnost urnika najodmevnejših derbijev. Na štiri torke in srede bo namreč na sporedu (le) po ena spektakularna predstava. Jutri se bosta merila Juventus in Tottenham, pojutrišnjem Real Madrid in PSG, naslednji torek Chelsea in Barcelona ter dan pozneje Sevilla in Manchester United, po tednu predaha se bodo isti klubi pomerili še na tekmečevih štadionih. Tudi preostale tekme omogočajo zanimive polemike, saj gre za pare Basel – Manchester City (jutri), Porto – Liverpool (sreda), Bayern – Bešiktaš in Šahtar – Roma (naslednji teden).

»Liga prvakov je najboljši športni produkt na svetu«

Cenovno dostopen ogled dvobojev – denimo v primerjavi z ameriškim superbowlom – in nepredvidljivost večine tekem so jamstvo za nogometne večere par excellence. Tudi zavoljo tega je liga prvakov »najboljši športni produkt na svetu«, kot je večkrat zatrdil Uefin predsednik Aleksander Čeferin. In zavoljo vse večje armade zvestih privržencev tega tekmovanja se globalni sponzorji iz cikla v cikel močneje potegujejo za svoj položaj pod dežnikom Uefe. Ni čudno, da Uefa nenehno beleži pozitivne stopnje rasti prihodkov, si izboljšuje pogajalsko izhodišče pred vsakokratno prodajo TV pravic in posledično zvišuje denarni sklad za klube v ligi prvakov in evropski ligi.

Šestnajsterica formalno najboljših klubov v Evropi prav tako beleži stanovitno rast prihodkov. Primerjava posameznih let (glej tabelo) razkriva rast ustvarjenih skupnih prihodkov klubov, ki se uvrstijo v 1/8 finala lige prvakov, po posameznih letih. Klubi, ki so igrali v osmini finala leta 2013, so v sezoni pred tem (2011/12) ustvarili 3,635 milijarde kumulativnih prihodkov, pri čemer je tedaj presegel pol milijarde evrov le Real (513 mio €). Madridčanom so sledili Barcelona (483), Manchester United (396), Bayern (368), Arsenal (290), Milan (257) in Paris Saint Germain (220) kot edini, ki so presegli mejo 200 milijonov evrov prihodkov. Manj kot 100 milijonov so tedaj denimo pridelali Porto (90), Celtic, Šahtar in Malaga (približno po 70 milijonov), pri čemer je treba pojasniti, da se prihodki iz naslova prodaje nogometašev pogosto upoštevajo v različnih obdobjih.

Milijarda za Barcelonine ase

Pet let pozneje je enako število klubov, ki bodo igrali v osmini finala, ustvarilo 5,959 milijarde evrov skupnih prihodkov oziroma v povprečju dobrih 370 milijonov na klub. Upoštevaje podatek, da gre za podatke iz zadnje sezone, torej obdobja 2016/17, in dejstvo, da bodo prihodki Uefe in klubov narastli tudi v tej sezoni, bo šestnajsterica dejansko«zanesljivo presegla mejo šestih milijard evrov prihodkov. Po zadnji lestvici ocenjevalne hiše Deloitte gre za naslednji vrstni red: 1. Manchester United (676 mio €), 2. Real Madrid (675), 3. Barcelona (648), 4. Bayern (588), 5. Manchester City (528), 6. PSG (486), 7. Chelsea (428), 8. Liverpool (424), 9. Juventus (406), 10. Tottenham (356), 11. Sevilla (212), 12. Roma (172), ... Manj kot sto milijonov evrov sta ustvarila le Šahtar in Basel, pri čemer velja za prihodke od prodaje igralcev podobno kot prej.

Zgovorne so tudi vrednosti posameznih moštev v letošnji 1/8 finala lige prvakov, ki temeljijo na oceni specializiranega medija Transfermarkt. Po tem merilu kotira na vrhu Barcelona, katere ekipa naj bi veljala na trgu skoraj milijardo evrov (957 milijonov), sledijo madridski Real (859), ManCity (793), PSG (757) in ManUtd (742). Več kot 300 milijonov evrov vredne zasedbe naj bi imeli tudi Tottenham, Chelsea, Bayern, Juventus, Liverpool in Roma, manj kot 100 milijonov je vredna le Baslova (57).

»Prvak« Manchester United

Tudi »prvaki« posameznih poslovnih obdobij se menjavajo – med letoma 2013 in 2016 je kraljeval madridski Real, lani ga je na vrhu zamenjala Barcelona, med letošnjimi udeleženci osmine finala je nazadnje največ ustvaril Manchester United. Analizo prihodkov slednjega bi lahko razčlenili v tri postavke; »rdeči vragi« so največ prihodkov (325 milijonov evrov; 48 % celotnih prihodkov) ustvarili na trgu (ang. commercial), zasluge za to lahko pripišemo strahovito uspešnemu obdobju kluba v času, ko ga je vodil legendarni sir Alex Ferguson. ManUtd je tedaj postal globalno prepoznavna blagovna znamka, brez težav je pritegnil močne pokrovitelje iz ZDA in Azije. Klub je ustvaril 19 odstotkov (125 mio €) s prihodki od tekem in štadiona (ang. matchday) ter 33 odstotkov s TV pravicami (ang. broadcast). Prodajo TV pravic lahko Angležem zavidajo vsi na stari celini; če je Manchester United iztržil 119 milijonov € leta 2013, je leta 2017 ta postavka narastla na 226 milijonov evrov.