Slovenija s pozitivno bilanco 15,2 milijona €
Od prodaje nogometašev je Hrvaška v letu 2019 iztržila 207 milijonov evrov.
Odpri galerijo
Felix Joao je z rekordnim prestopom vrednim 126 milijonov evrov iz Benfice v Atletico prispeval dobro tretjino v skupno bilanco portugalskega prodajnega iztržka. FOTO: AFP
Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je v letnem poročilu objavila, da prestopi nogometašev še vedno rastejo. Klubi so v letu 2019 porabili rekordnih 6,63 milijarde evrov, pa čeprav je zgolj 15 odstotkov prestopov zahtevalo plačilo oziroma odškodnino.
Fifa je v poročilu pojasnila, da je skupna vsota prestopov 5,8 odstotka višja kot leta 2018 in precej več kot dvakrat večja kot leta 2012, ko je znašala 2,4 milijarde €.
Skupno so sicer klubi opravili 18.042 prestopov, vključujoč 15.463 igralcev iz 178 držav.
Kot vedno so Evropa oziroma njeni največji klubi največ porabili, in sicer 5 milijarde € oziroma 76 odstotkov celotne vrednosti.
Angleški klubi so porabili 1,35 milijarde € za nakup igralcev, španski 1,15 milijarde €, nemški pa 619 milijona €. V Angliji so tudi največ prodajali, in sicer za 874 milijonov €.
Najbolje so poslovali na Portugalskem, kjer so bili pri prestopih za 346 milijonov € na pozitivni strani, sledita Brazilija in Nizozemska z 270 milijonov € in 247 milijona €. Slovenija tudi spada med pozitivne s 15,2 milijona €. Najbolj pa so šli v negativno smer v Angliji (-495 milijona €), Španiji (-337 milijona €) in Italiji (-312 milijona €).
Največjo vrednost prestopov so zbrali brazilski nogometaši (834 milijonov €), ti so sicer poskrbeli tudi za največje število prestopov (1988), sledijo pa francoski (746 milijona €) in portugalski (491 milijona €). Med deseterico so tudi Hrvati z 207 milijonov €.
Prav tako je rast zabeležil ženski nogomet, in sicer za 19,7 odstotka. Skupno je bilo 833 prestopov za 757 igralk iz 81 držav. Potrošnja se je povečala za 16,4 odstotka na 587.890 €.
Fifa je v poročilu pojasnila, da je skupna vsota prestopov 5,8 odstotka višja kot leta 2018 in precej več kot dvakrat večja kot leta 2012, ko je znašala 2,4 milijarde €.
Skupno so sicer klubi opravili 18.042 prestopov, vključujoč 15.463 igralcev iz 178 držav.
Kot vedno so Evropa oziroma njeni največji klubi največ porabili, in sicer 5 milijarde € oziroma 76 odstotkov celotne vrednosti.
Angleški klubi so porabili 1,35 milijarde € za nakup igralcev, španski 1,15 milijarde €, nemški pa 619 milijona €. V Angliji so tudi največ prodajali, in sicer za 874 milijonov €.
Francoz Antoine Griezmann je v Atleticovo blagajno navrgel 120 milijonov evrov. FOTO: AFP
Najbolje so poslovali na Portugalskem, kjer so bili pri prestopih za 346 milijonov € na pozitivni strani, sledita Brazilija in Nizozemska z 270 milijonov € in 247 milijona €. Slovenija tudi spada med pozitivne s 15,2 milijona €. Najbolj pa so šli v negativno smer v Angliji (-495 milijona €), Španiji (-337 milijona €) in Italiji (-312 milijona €).
Največjo vrednost prestopov so zbrali brazilski nogometaši (834 milijonov €), ti so sicer poskrbeli tudi za največje število prestopov (1988), sledijo pa francoski (746 milijona €) in portugalski (491 milijona €). Med deseterico so tudi Hrvati z 207 milijonov €.
Prav tako je rast zabeležil ženski nogomet, in sicer za 19,7 odstotka. Skupno je bilo 833 prestopov za 757 igralk iz 81 držav. Potrošnja se je povečala za 16,4 odstotka na 587.890 €.
