Na Brdu pri Kranju, med treningi v dvorani v Preddvoru in v urah, namenjenih regeneraciji, slovenska reprezentanca v futsalu odšteva zadnje dni do začetka domačega evropskega prvenstva. Pred mlajšim delom reprezentance je izziv kariere, za pomoč pa bodo lahko prosili jeklenega kapetana Igorja Osredkarja, ki je z bogatimi mednarodnimi izkušnjami velikih tekem že vajen. »Še danes, po več kot 200 tekmah za reprezentanco, se naježim, ko slišim Zdravljico pred začetkom tekme,« pove umirjeni Osredkar, ki bo na igrišču nosil največjo odgovornost. Da je v dvoranskem nogometu uspel, je tudi trpel, a športne poti ne bi spreminjal.
Za uvod igrate s prvim favoritom turnirja, tribune Stožic bodo polne.
Po eni strani je to najlažja tekma, ker nismo favoriti, čeprav igramo doma. Španija je svetovna velesila, je najtrofejnejša ekipa. Nimamo kaj izgubiti, lahko pa ogromno pridobimo. Bistveno je, da ostanemo zdravi, da odigramo dobro in damo vse od sebe. Da si po tekmi lahko pogledamo v oči in rečemo, da smo poskusili. Če bodo boljši, jim bomo čestitali, brez izstreljenega metka pa ne bomo padli.
Kaj pa rezultatska pričakovanja na turnirju?
Moj prvi cilj je, da gremo iz skupine. Na domačem prvenstvu bi bil že četrtfinale izjemen uspeh. To pa ne pomeni, da bi se s četrtfinalom zadovoljili. Rad sem zadržan, ker nerad obljubljam stvari, ki jih ne morem uresničiti. Bil bi zadovoljen že s četrtfinalom, ampak želimo si več, želimo si dlje. Kam nas bo pripeljalo, bomo videli. Nismo favoriti za medaljo, ampak to ne pomeni, da je ne moremo vzeti.
Komentarji