»Soccer« se je naposled prijel, toda Američani hočejo tudi zmagovalce

Izpad ameriške reprezentance je prekinil navdušenje domačih navijačev, ki jim je svetovno prvenstvo predstavljalo velik športni praznik. Toda kljub aferi okoli Folarina Baloguna, enemu najbolj neprijetnih dogodkov v zgodovini tekmovanja, ostaja nogomet razlog za ponos države, ki je leta 2026 dokončno spremenila svoj odnos do tega športa. Iz discipline, ki je bila dolgo povezana predvsem s priseljenci in nižjimi družbenimi sloji, je postal množični spektakel. Zanj se je navdušila tudi ameriška družbena in gospodarska elita.

Dekliški šport in »soccer mamice«

Dolga desetletja je v Združenih državah Amerike nogomet veljal predvsem za »dekliški šport«. Ključno prelomnico je predstavljala leta 1972 sprejeta zakonodaja, znana kot Title IX, ki je univerzam naložila enako financiranje ženskega in moškega športa. Posledično so šole in univerze po vsej državi množično ustanavljale dekliške nogometne programe. Med letoma 1980 in 2000 je število mladih nogometašic močno naraslo, nogomet pa je postal eden najbolj razširjenih ekipnih športov med otroki.

Najlepša pravljica mundiala: Občutek je bil, kot da spremljamo finale

Razlog za uspeh je bil tudi ta, da nogomet ni tekmoval z najbolj priljubljenimi tradicionalno moškimi športi, kot sta ameriški nogomet ali ragbi. Starši, predvsem matere, so svoje hčerke redno peljale na treninge, zaradi česar se je v ameriški kulturi uveljavil izraz »soccer mamice«.

Moški nogomet je bil tedaj skoraj neopazen. Obdobje Peléjevih zadnjih sezon pri New York Cosmosu – ko je ekipa celo igrala na bejzbolskih stadionih – ni pustilo trajnejšega pečata. Prvi pomemben premik se je zgodil leta 1994, ko so ZDA prvič gostile svetovno prvenstvo. Tekmovanje je napolnilo stadione, finale med Brazilijo in Italijo pa je pred televizijske zaslone privabil 14,5 milijona gledalcev.

Vpliv ameriškega predsednika Donalda Trumpa na povečanje priljubljenosti nogometa v ZDA je izjemen. FOTO: Jonathan Ernst Reuters

Še prej pa je eksplodirala priljubljenost ženskega nogometa. Leta 1999 je ameriška reprezentanca osvojila naslov svetovnih prvakinj pred približno 18 milijoni televizijskih gledalcev, Brandi Chastain pa je po odločilno izvedeni enajstmetrovki slekla dres. Posnetek je postal ena najbolj prepoznavnih podob ameriškega športa in simbol rojstva nogometa v ZDA. Kljub temu je šport v kolektivni zavesti ostal predvsem ženska in primestna dejavnost, ne pa množični spektakel, kakršni so bili liga NFL, NBA, MLB ali NHL.

Takšno dojemanje se je v zadnjih dveh desetletjih postopoma spremenilo. K temu so prispevali rast lige MLS, prihod svetovno znanih nogometnih zvezdnikov, vse številčnejše latinskoameriške skupnosti, za katere nogomet nikoli ni bil obrobni šport, ter mlajša generacija Američanov, ki je evropski nogomet odkrivala prek družbenih omrežij.

Rekordna televizijska gledanost

Televizijske številke letošnjega svetovnega prvenstva so presenetile ameriško medijsko industrijo in potrdile izjemno zanimanje, ki so ga nakazovali razprodani stadioni. Uvodno tekmo reprezentance ZDA proti Paragvaju si je na televizijah FOX in Telemundo ogledalo 27,5 milijona ljudi, kar je največ doslej za tekmo svetovnega prvenstva v Združenih državah. Tekmo šestnajstine finala med ZDA in Bosno in Hercegovino je spremljalo 24,4 milijona gledalcev, kar je rekord za nogometni prenos v angleškem jeziku. Tudi obračuni brez ameriške reprezentance, denimo Nizozemska – Maroko ali Mehika – Ekvador, so pritegnili skoraj deset milijonov gledalcev.

»Ta razvoj smo pričakovali že dolgo. V Združenih državah je težava predvsem izjemna konkurenca na trgu zabave,« ocenjuje novinar ESPN John Sutcliffe. Po njegovih besedah se spreminja tudi struktura igralcev: »Temnopolti športniki, ki so prej izbirali predvsem košarko ali ameriški nogomet, zdaj vse pogosteje prihajajo tudi v nogomet. To potrjujejo tudi vrednosti klubov. Franšizo iz San Diega so prodali za 436 milijonov evrov.«

Finale lige NBA med New York Knicks in San Antonio Spurs je v povprečju spremljalo 20,6 milijona televizijskih gledalcev na tekmo, dvoboj šestnajstine finala med ZDA in BiH pa je spremljalo rekordnih 24,4 milijona gledalcev v angleškem jeziku. FOTO: Dustin Safranek/Imagn Images Via Reuters Connect

Primerjava z drugimi športi kaže razsežnost sprememb. Letošnji finale lige NBA med New York Knicks in San Antonio Spurs je v povprečju spremljalo 20,6 milijona gledalcev na tekmo, kar je najboljši rezultat po skoraj treh desetletjih. Toda že tekme osmine finala svetovnega prvenstva so presegle to številko. Še izrazitejša je razlika med rednim delom sezone, ko tekme NBA v povprečju dosežejo okoli 1,8 milijona gledalcev. Nobena tekma svetovnega prvenstva ni padla pod ta prag.

Nogomet so v ZDA na površju priljubljenosti držala dekleta, ki imajpo največ naslovov svetovnih prvakinj, letošnji mundial pa je dekliški šport spremenil tudi v moškega. FOTO: Johannes Eisele/AFP

Vpliv Donalda Trumpa in odmora za osvežitev

Nogomet je postal tudi politična tema. Po izključitvi Folarina Baloguna na tekmi z Bosno in Hercegovino je predsednik Donald Trump razkril, da je osebno poklical predsednika Fife Giannija Infantina in zahteval ponovno presojo sodniške odločitve. Primer je sprožil ostre odzive v Evropi. Uefa je odločitev označila za nerazumljivo in neupravičeno ter opozorila, da je Fifa prestopila mejo, Evropska unija pa je poudarila, da športne odločitve sodijo v pristojnost športnih institucij, ne politike.

Trump je dogodek pozneje javno izpostavljal kot primer pomena prvenstva za Združene države in pohvalil poslovni model, ki ga je pod Infantinovim vodstvom razvila Fifa. Po njegovih besedah »vsaka tekma spominja na Super Bowl«. Dejstvo, da ameriški predsednik na novinarskih konferencah razpravlja o rdečem kartonu na nogometnem svetovnem prvenstvu, bi se še pred začetkom turnirja zdelo nepredstavljivo.

Ameriški vpliv je prinesel tudi spremembe v sami organizaciji tekmovanja. Ena najbolj opaznih je obvezni triminutni odmor za osvežitev okoli 22. minute vsakega polčasa. Fifa ga utemeljuje z visokimi temperaturami in skrbjo za zdravje igralcev, hkrati pa je ustvaril povsem nov oglaševalski prostor.

Odmori za osvežitev so sprostili približno 600 dodatnih minut oglaševanja v času prvenstva in navrgli 435 in 525 milijoni evrov zaslužka. FOTO: Raymond Carlin Iii/Imagn Images Via Reuters Connect

Med posameznim odmorom televizijske postaje v povprečju predvajajo osem oglasov, kar pomeni več kot 1600 novih oglasnih terminov oziroma približno 600 dodatnih minut oglaševanja v času prvenstva. Po ocenah analitikov bi lahko ti odmori ustvarili med 435 in 525 milijoni evrov dodatnih oglaševalskih prihodkov, posamezna televizijska hiša pa naj bi pridobila od 44 do 87 milijonov evrov.

Nogomet je bil desetletja eden redkih velikih športov brez oglaševalskih prekinitev med igro. Dva neprekinjena 45-minutna polčasa sta ga ločevala od ameriškega modela športne zabave, kjer so premori pomemben del poslovnega modela. Odmori za osvežitev so to razliko zmanjšali in nogomet približali sistemu, v katerem je vsak trenutek televizijskega prenosa tudi tržna priložnost.

Ob rekordnih gledanostih, politični pozornosti in vse večjem oglaševalskem potencialu nogomet v Združenih državah ni več šport, ki bi ga povezovali predvsem z dekleti iz predmestij. Postal je množični proizvod, prilagojen največjemu medijskemu trgu na svetu. Ostaja pa še ena značilnost ameriške športne kulture: občinstvo želi zmagovalce. Prava preobrazba bo dokončana šele, ko bo ameriška moška reprezentanca začela osvajati največje lovorike.