Sosedje imajo in si upajo
Slovenski športni zvezdniki še nimajo na voljo rehabilitacijskega centra s celovito ponudbo.
Odpri galerijo
Ilka Štuhec je s svojim strokovnim štabom odlično izpeljala rehabilitacijo, manj uspešni in znani športniki je morda ne bi. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ob skakalni krizi Petra Prevca in strokovnih polemikah o ustreznih treningih in prijemih, ki naj bi našega šampiona vrnili v svetovni vrh, se vse bolj pogosto pojavlja dvom o tem, ali je sploh opravil ustrezno rehabilitacijo poškodovanega gležnja.
Ne le Peter Prevc, travmatično, a očitno uspešno obdobje rehabilitacije ima za seboj tudi smučarska šampionka Ilka Štuhec, ki je izgubila celo sezono zaradi strganih sprednjih križnih vezi na levem kolenu. Izpustila je celo največje tekmovanje, olimpijske igre. V tej sezoni se je vendarle vrnila v vrhunskem slogu. Toda z vidno narekovanim ritmom, ki pazljivo stopnjuje njene napore in omejuje možnost vnovične poškodbe. Mariborčanka ima za seboj pestro zgodovino nesrečnih poškodb, zaradi katerih se je, resda z nekoliko daljšim zamikom, vedno vrnila še močnejša in boljša.
Komaj nekaj tednov svoje športno življenje živi Zoran Dragić, potem ko so ga križne vezi na desnem kolenu izdale dvakrat in je dve leti »krvavel«, preden je pred tednom dni spet okusil tekmovalno košarko.
Kadar se pogovarjam o športnikovih »poškodbah na delu« in rehabilitaciji, nikakor ne morem mimo kalvarije nekdanjega nogometnega reprezentanta Ermina Šiljaka. Zaradi trikratnega zloma gležnja, počene mečnice, vseh potrganih vezi, 13 vijakov ... je skoraj obesil kopačke na klin.
K razmisleku o manj prijetni plati življenja športnikov, njihovih poškodbah in zdravljenju me je spodbudil neformalni pogovor (intervju je bil objavljen tudi v ponedeljkovi izdaji Dela) s specialistom za telesno pripravo hrvaške nogometne reprezentance Lukom Milanovićem in docentom na Kineziološki fakulteti v Zagrebu.
V Sloveniji ni niti ene ustanove, klinike ali centra, kjer bi vrhunskim športnikom po njihovih poškodbah ponujali celovito storitev pri rehabilitaciji.
Pripeljal me je do spoznanja, da v Sloveniji ni niti ene ustanove, klinike ali centra, kjer bi vrhunskim športnikom po njihovih poškodbah ponujali celovito storitev. Praviloma so prepuščeni iznajdljivosti posameznikov ali lastni zavzetosti pri tem, kako se čim lažje in s čim manjšimi stroški prebiti iz enega najbolj kočljivih obdobij. Stanje glede strokovnjakov in ustreznih ustanov je namreč razdrobljeno in precej nepregledno.
Mladi zagrebški strokovnjak mi je tudi razkril, da je eden od partnerjev v regiji vodilne ustanove, ki vrhunskim športnikom ponuja tako rekoč vse, kar potrebujejo. Deluje v središču Zagreba. Ne bi želel, da bi se zdelo, kot da oglašujem, ampak slovenskim športnim funkcionarjem, podjetnikom, upokojenim športnikom in vsem drugim, ki delujejo v športu, vključno s Fakulteto za šport, bi pogled k sosedom lahko razširil obzorja ali jim vlil poguma. Kalvarije Prevca, Štuhčeve, Dragića, Šiljaka in še veliko drugih bolj ali manj vidnih slovenskih junakov in junakinj so namreč razlog, zakaj si v svetu prepoznavni slovenski športniki zaslužijo, da jih obravnavajo kot nacionalne bisere.
Zdaj pa še k bistvu. Zagrebški center zdravja in telesne forme je rezultat podjetnih športnikov in znanja. Prve predstavljata glavna plačnika, nogometaša Ivica Olić in Nikica Jelavić, druge pa Milanović in njegovi vrhunsko usposobljeni strokovnjaki. To je za slovenske razmere in razmišljanje bržkone še dolgo nedosegljiva kombinacija.
Ne le Peter Prevc, travmatično, a očitno uspešno obdobje rehabilitacije ima za seboj tudi smučarska šampionka Ilka Štuhec, ki je izgubila celo sezono zaradi strganih sprednjih križnih vezi na levem kolenu. Izpustila je celo največje tekmovanje, olimpijske igre. V tej sezoni se je vendarle vrnila v vrhunskem slogu. Toda z vidno narekovanim ritmom, ki pazljivo stopnjuje njene napore in omejuje možnost vnovične poškodbe. Mariborčanka ima za seboj pestro zgodovino nesrečnih poškodb, zaradi katerih se je, resda z nekoliko daljšim zamikom, vedno vrnila še močnejša in boljša.
Komaj nekaj tednov svoje športno življenje živi Zoran Dragić, potem ko so ga križne vezi na desnem kolenu izdale dvakrat in je dve leti »krvavel«, preden je pred tednom dni spet okusil tekmovalno košarko.
Kadar se pogovarjam o športnikovih »poškodbah na delu« in rehabilitaciji, nikakor ne morem mimo kalvarije nekdanjega nogometnega reprezentanta Ermina Šiljaka. Zaradi trikratnega zloma gležnja, počene mečnice, vseh potrganih vezi, 13 vijakov ... je skoraj obesil kopačke na klin.
K razmisleku o manj prijetni plati življenja športnikov, njihovih poškodbah in zdravljenju me je spodbudil neformalni pogovor (intervju je bil objavljen tudi v ponedeljkovi izdaji Dela) s specialistom za telesno pripravo hrvaške nogometne reprezentance Lukom Milanovićem in docentom na Kineziološki fakulteti v Zagrebu.
V Sloveniji ni niti ene ustanove, klinike ali centra, kjer bi vrhunskim športnikom po njihovih poškodbah ponujali celovito storitev pri rehabilitaciji.
Pripeljal me je do spoznanja, da v Sloveniji ni niti ene ustanove, klinike ali centra, kjer bi vrhunskim športnikom po njihovih poškodbah ponujali celovito storitev. Praviloma so prepuščeni iznajdljivosti posameznikov ali lastni zavzetosti pri tem, kako se čim lažje in s čim manjšimi stroški prebiti iz enega najbolj kočljivih obdobij. Stanje glede strokovnjakov in ustreznih ustanov je namreč razdrobljeno in precej nepregledno.
Mladi zagrebški strokovnjak mi je tudi razkril, da je eden od partnerjev v regiji vodilne ustanove, ki vrhunskim športnikom ponuja tako rekoč vse, kar potrebujejo. Deluje v središču Zagreba. Ne bi želel, da bi se zdelo, kot da oglašujem, ampak slovenskim športnim funkcionarjem, podjetnikom, upokojenim športnikom in vsem drugim, ki delujejo v športu, vključno s Fakulteto za šport, bi pogled k sosedom lahko razširil obzorja ali jim vlil poguma. Kalvarije Prevca, Štuhčeve, Dragića, Šiljaka in še veliko drugih bolj ali manj vidnih slovenskih junakov in junakinj so namreč razlog, zakaj si v svetu prepoznavni slovenski športniki zaslužijo, da jih obravnavajo kot nacionalne bisere.
Zdaj pa še k bistvu. Zagrebški center zdravja in telesne forme je rezultat podjetnih športnikov in znanja. Prve predstavljata glavna plačnika, nogometaša Ivica Olić in Nikica Jelavić, druge pa Milanović in njegovi vrhunsko usposobljeni strokovnjaki. To je za slovenske razmere in razmišljanje bržkone še dolgo nedosegljiva kombinacija.
