Pred vrati je največja tekma klubske sezone, zadnjih 90, 120 ali več minut nogometne igre bo ponudilo kralja lige prvakov. V Budimpešti bodo v ospredju dosežki igralcev na zelenici, tudi največji mojstri pa v svoje znanje ne zaupajo v tolikšni meri, da bi se lahko povsem izognili vraževerju, običajem in navadam, ki prinašajo zmage in gole. V sodobnem vsakdanjiku nogometašev so redke stvari prepuščene naključju, pred leti so šli nekateri zvezdniki z vraževerjem zelo daleč. Kapetan Chelseaja John Terry je imel pred vsako tekmo kar 50 različnih običajev, Johana Cruyffa je najbolj spodbudil udarec v trebuh vratarja.
Zanimivo navado je imel eden najboljših nogometašev vseh časov Johan Cruyff. Za srečo je pred vsako tekmo v trebuh boksnil vratarja Ajaxa Gerta Balsa, pred prvim sodniškim žvižgom je vedno pljunil žvečilni gumi na polovico nasprotnika, preden se je podal v lov za žogo. S prvim žvižgom je imel veliko težav tudi Kolo Toure, v obdobju pri Arsenalu je vedno želel na zelenico priteči zadnji. To ga je spravilo v težave leta 2009 na tekmi lige prvakov proti Romi, ko je med polčasom William Gallas ostal v slačilnici, da bi prejel nekaj dodatnih terapij zaradi bolečin, Toure pa ni želel v igro, dokler se Francoz ni vrnil. Arsenal je igral z dvema igralcema manj, ob vrnitvi je Toure za piko na i prejel še rumeni karton.
| Nogomet
Komentarji