Tehnologija se bo prilagodila nogometu

Sporne odločitve v nogometu: napake bodo tudi pri video sodniku, a jih bo bistveno manj.

Objavljeno
20. april 2017 02.04
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec
Ljubljana – Ves nogometni svet se je obregnil ob prepovedana položaja Ronalda, rdeči karton Vidala in Bayernovi enajstmetrovki, toda sodniške napake so spremenile potek na skoraj vseh četrtfinalnih tekmah. Atletico je proti Leicestru dobil enajstmetrovko po prekršku zunaj kazenskega prostora, Monaco je pri Borussii zabil iz prepovedanega položaja … Je v nogometu dokončno prišel čas za tehnologijo? 

Sodniški fiasko v osmini finala med Barcelono in PSG je bil očitno le uvertura v festival napačnih odločitev v četrtfinalu lige prvakov. Preprosto ni več tekme, na kateri sodniki ne bi storili vsaj ene odločilne napake, pa čeprav so na delu najboljši, kar jih premore Evropska nogometna zveza (UEFA).

»Zelo sem razočaran nad ravnjo sojenja v sklepni fazi lige prvakov, saj se dogajajo napake, ki se preprosto ne bi smele. V nekaterih primerih niti ne gre za zahtevne situacije, zato ne vem, kam gre vse skupaj,« je priznal Drago Kos, kontrolor sojenja pri Slovenski (NZS), Evropski (UEFA) in Svetovni nogometni zvezi (FIFA).

Na sodniške napake so opozarjali tako v madridskem kot v münchenskem moštvu, zato je vedno več pozivov, naj nogometni sodniki uporabijo pomoč video posnetkov. »Pri teh finančnih vložkih v nogometu je absolutno prišel čas za tehnologijo. Zdaj se o tem več govori, ker je tekmo med Realom in Bayernom gledal ves svet, toda mnogokrat se na nižji ravni dogajajo povsem enake napake,« je dejal Miran Pavlin, nekdanji slovenski reprezentant, ki je prav tako razočaran nad sojenjem Madžara Viktorja Kassaia.

Pavlin je obenem prepričan, da tehnologija ne bo ohromila nogometne igre. »Tehnologija se bo prilagodila nogometu, da vmes ne bo prevelikih premorov kot pri ameriških športih. Strokovnjaki bodo to že znali urediti,« je navrgel. Kako lahko sodnikom pomaga ogled počasnih posnetkov, je sicer potrdila nedavna prijateljska tekma med Francijo in Španijo. Sodniki so naknadno spremenili dve odločitvi, pri čemer igre skorajda niso zaustavljali.

Toda kaj se dogodi pri dogodkih, kot je bila dosojena enajstmetrovka nad Arjenom Robbnom, ko so mnenja povsem deljena? »Čeprav smo videli posnetek z obeh strani, se težko opredelimo, ali je bil dotik ali ne. A obstaja načelo, da se video-sodnik ne bo smel spuščati v situacije, ki so odvisne od kriterija glavnega sodnika. Pomagal bo lahko samo v situacijah, ki so kristalno čiste,« je pojasnil Kos. »Video v prihodnosti zagotovo ne bo izrinil človeškega faktorja. Tudi potem bomo imeli sporne in napačne odločitve. Ampak zagotovo jih bo bistveno manj.«

Veliko število sodniških napak nikakor ne preseneča sociologa in filozofa Gregorja Tomca. »Šport nam je všeč iz vsaj dveh razlogov – ker so za razliko od vsakdanjega življenja igralci v njem bolj ustvarjalni in ker veljajo v igri enaka pravila za vse,« je pričel Tomc. »Toda težava je v tem, ker smo ljudje zelo slabi v presojanju. Sodnik se mora odločiti hitro in v njegovo presojo se zlahka prikradejo napake, še posebno pod vplivom publike na štadionu. Na ta način se v nogomet vrine vsakdanje življenje, torej prav tisto, česar navijači nočejo gledati.« In rešitev? »Arbitri pri ponovnih posnetkih naj ne bodo ljudje, ker bi to vodilo v neskončne razprave, ampak računalniški programi,« je odgovoril Tomc.