Tomaž Kavčič: Po obisku Maribora bo zavihal rokave

Pogovor z novim selektorjem:  Valter Birsa, Josip Iličić in Kevin Kampl lahko igrajo skupaj.

Objavljeno
06. december 2017 10.00
Posodobljeno
06. december 2017 10.00
Zakaj ne bi bilo možno igrati hkrati z Birso, Iličićem in s Kamplom? Hvala bogu, da imaš na voljo čim več takšnih, ki znajo dobro igrati nogomet.

Ljubljana – Novi selektor slovenske nogometne reprezentance ne čaka na 1. januar, ko bo začela veljati njegova pogodba z NZS. Tomaž Kavčič je včeraj obiskal uredništvo Dela in nam razkril pot, po kateri bo hodil do konca marca, ko bo Slovenija gostovala v Celovcu. Njegovo prvo dejanje bo drevišnji uradni obisk Mariborove tekme v LP, nato bo zavihal rokave in se začel pripravljati na prestižen karierni izziv.

Nam lahko zaupate število čestitk, ki ste jih prejeli po inavguraciji?

Bil sem presenečen, četudi imam kar veliko znancev in prijateljev. Veliko, krepko čez 500. Na novinarski konferenci nisem imel pri sebi telefona, po koncu sem videl že dobrih 200 neprebranih sporočil, prek viberja mi je čestitalo tudi veliko znancev iz tujine, tudi iz Kitajske, kjer je bila v času konference seveda že noč. Gotovo ti je prijetno, ko se spomni nate tako veliko število ljudi, med njimi tudi številni kolegi trenerji, kar me posebej veseli.

Kdor spremlja reprezentanco, ve, da noben selektor v tem stoletju prvi dan ni užival takšne podpore medijev kot prav vi. Kako bi to komentirali?

To je vselej dobro, toda mene gotovo ne bo zavedlo ali uspavalo. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem novinarjem, toda vem, kaj me čaka. Vse skupaj mi daje še večji motiv.

Se zavedate dejstva, da je možno graditi dobro vzdušje in pritegniti navijače le z odlično igro in zmagami?

Saj o tem ni dvoma, vem, kako je v nasprotnem primeru ... Pristop je ključen, srce bo treba pustiti na igrišču, toda to ni dovolj, je le nujna osnova. Želimo igrati agresivno, gledljivo in z borbenim pristopom sprovocirati navijače, da bi nas podprli na poti, ki si jo bomo zastavili.

Kako bi opisali razliko pri vodenju fantov v reprezentancah U21 in selekciji A? Na nek način gre za dva različna svetova, a obstajajo tudi podobnosti.

Podobnost je v tem, da sta obe ekipi članski, zbirata se v istih terminih Fifa, enak je pristop, enak je režim treninga in vsega, kar sodi zraven v takšnem režimu. Razlika je v tem, da gre v A selekciji za veliko višjo raven. Igralci so bolj zreli, kot so bili tedaj, toda zrelejši sem tudi jaz, verjamem, da sem dobro pripravljen za nov izziv. Ne nazadnje sem bil zadnje leto v udarni reprezentanci, podrobno sem spremljal razvoj fantov in redosled dogodkov, opazil sem veliko koristnega.

Fantje niso le zrelejši, pač pa tudi (pre)močno samozavestni in finančno neodvisni.

Drži, gotovo nekatere krasi velik ego, drugi pa so pravi zvezdniki, toda zakaj bi bežali od teh dejstev? To je sestavni del normalnega razvoja nogometaševe kariere, vse skupaj prinese s seboj veliko sprememb v obeh smereh. To moraš seveda nenehno upoštevati in sprejemati ustrezne odločitve.

So vam čestitali tudi reprezentanti?

Številni.

Kakšen je status Kevina Kampla? Lahko razkrijete, ali ste imeli z njim v času vodenja selekcije U-21 kakršnekoli težave?

Ne, prav nikdar, moje izkušnje z njim so zgolj pozitivne, saj Kevin sploh ni težaven fant za vodenje.

Je torej del vašega projekta?

Seveda, naj dodatno pojasnim. Z njim se bom kmalu pogovoril. Določene stvari je treba gotovo razčistiti, saj Slovenija močno potrebuje pravega Kevina Kampla. Verjamem, da bom zadevo rešil pozitivno.

Imate pri reševanju kadrovskih izzivov proste roke in podporo predsednika Mijatovića?

S predsednikom sva govorila o tem le bežno, saj mi je dal maksimalno možno podporo in ni bilo potrebe za dodatno razjasnitev domnevnih dilem.

Kako si razlagate dejstvo, da so v času vašega mandata na klopi U-21 blesteli številni napadalci, ki so pozneje zašli na stranski tir. To so bili nosilci igre kot denimo Haris Vučkić, Dejan Lazarević, Robert Berić, Andraž Šporar itn.

Težko je odgovoriti enoznačno. Haris je imel enostavno preveč težav s poškodbami. Andraž igra v tujini drugo leto, v nogah premore velik potencial, toda začeti bo moral redno igrati, še bolje bi bilo, če bi zabijal gole. Lazarević je bil najboljši strelec svojega rodu, pri njem je šla kariera gor in dol. Govorila sva pred nekaj meseci, zanimalo me je, kaj se dogaja z njim, ohranjam stik tudi s številnimi drugimi fanti. Pozimi naj bi prestopil v zanj pravi klub, v Turčiji namreč ni želel ostati, prav tako ga ni vleklo v serie B. Robert se je dokazal v Avstriji in v St. Etiennu, v Anderlechtu pa se mu še ni odprlo. Med napadalci iz tistega obdobja je tudi Tim Matavž ...

Je možno graditi igro v napadu reprezentance na Matavževih odlikah?

Seveda, saj prihaja v najboljša leta, januarja bo dopolnil 29 let. Vrnil se je na Nizozemsko, ki mu izjemno ustreza ... Poglejte, v slehernem trenutku morajo igrati za reprezentanco le najboljši, kar jih imamo na voljo, pri čemer leta niso odločilno merilo. Rezultat je vselej ključen.

Je reprezentanca dobro selekcionirana? »Prave tekme« boste namreč igrali šele marca 2019.

Je. V zadnjem obdobju je šlo čez njeno sito približno 60 nogometašev. Vem, kam merite, dotlej je morda res dolga doba, toda drugače ne gre, ob tem bo za nas pomembna tudi jesenska liga narodov, ki lahko prinese tudi EP. V prihodnje bo gotovo izplaval na površje še kakšen adut doma ali na tujem, o tem sem prepričan. Ključno je, da greš v vsako tekmo z zmagovalno miselnostjo in na vso moč, le tako bo lahko kolektiv izpostavil kakšnega morebitnega novega aduta za kvalifikacijske tekme.

Kako sledite vse hitrejšim spremembam v življenjskem slogu, vzorcu obnašanja mlajših fantov in njihovih navadah? Matjaž Kek mi je nekoč zatrdil, da ne izgublja energije s poizvedovanjem o tem, kdo preživi več časa na tabličnih računalnikih ali telefonu, enostavno govori fantom le o njihovih obveznostih in poskuša vzpostaviti avtoriteto znanja.

Drži, to je edina prava pot. S fanti se je treba veliko pogovarjati, saj se med seboj močno razlikujejo. Ključno za uspeh je, da posamezniku uspešno predstaviš skupni cilj, vsak se mora počutiti kot del celote. To ni tenis, to je kolektivni šport.

Kako to povedati igralcem, ki vnaprej vedo, da najbrž ne bodo dobili priložnosti za igro?

To ni enostavno. Vsak mora to sprejeti, vsak mora vedeti, da je igrati za klub čast, za reprezentanco pa privilegij. Toda to jim moraš pojasniti iskreno in korektno.

Napovedali ste spremenjen strokovni štab, lahko pojasnite vlogo kondicijskega trenerja in videoanalitika?

Kondicijski trener ni odgovoren za boljšo telesno pripravo, saj za to v nekaj dneh enostavno ni časa. Gre za to, da določeni igralci pridejo na zbor načeti in rahlo poškodovani, kondicijski trener mora z njimi opraviti trening ali dva, saj ima tako večje možnosti za uspešno vrnitev k skupinski vadbi. Videoanalitik pa bo zunanji sodelavec, ki bo moral pripraviti odlično analizo naše zadnje tekme in analizo značilnosti naslednjega tekmeca.

Kako boste dosegli raven igre, ki ste jo napovedali? Na kakšen način so igrale vaše prejšnje ekipe v klubih in reprezentanci?

Poskušali bomo igrati čim dlje z žogo v svojih nogah, za to imamo ustrezne nogometaše. Včasih nam tekmec tega ne bo dovolil, toda gotovo ne bomo šli v tekmo, da bi se zavestno povlekli v svoj kazenski prostor, saj je na tak način težko preživeti 90 minut. Normalno je, da se moraš prilagoditi tekmecu, če prihaja iz višjega kakovostnega razreda. Prilagajajo se tudi drugi, tudi Real Madrid, kadar je treba. Želim doseči, da bi čim več poskušali igrati v globino, torej neposredno proti tekmečevim vratom. Ko bodo nastopila obdobja med tekmami, ko nas bo nasprotnik stisnil, pa se bomo organizirano branili.

V kakšnih tekmah lahko igrajo skupaj Valter Birsa, Josip Iličić in Kevin Kampl?

Birsa in Iličić sta po določenih merilih podobna nogometaša, Kampl pa se od njiju močno razlikuje, ima druge odlike. Zakaj ne bi bilo možno igrati z vsemi tremi hkrati? Hvala bogu, da imaš na voljo čim več takšnih, ki znajo dobro igrati nogomet! To je lahko le pozitivno. Treba se je iskreno in temeljito pogovoriti ter razdeliti obveznosti v igri.

Kaj koristnega za svojo filozofijo igre lahko potegnete od obiskov pri vrhunskih tujih trenerjih? Ob koncu prejšnje klubske sezone ste denimo preživeli teden pri Mauriziu Sarriju v Neaplju.

Lahko spoznaš nek nov pristop k načrtovanju strategije ali vadbe, iščeš določene potrditve svojega razmišljanja in spoznaš nove smernice v svetovnem nogometu, kar je normalno v vsakem poslu na svetu, ne le v nogometu. Seveda tega ne moreš enostavno kopirati. Koncept in sistem igre tako ali tako narekujejo kakovost in značilnosti igralcev, ki jih imaš na voljo v reprezentanci. Obratno ne gre.