Tudi 30-članska liga zaman, če klubi ne bodo proizvajali reprezentantov
Razumeti je treba tako zagovornike »lige 10« kot zagovornike »lige 12«.
Odpri galerijo
Razumeti je treba tako zagovornike »lige 10« kot zagovornike »lige 12«. Na fotografiji Bojan Jokić med žrebom slovenskega pokala s številko 10. Foto Roman Šipić
Koliko klubov naj ima prva SNL v novi sezoni 2020/21? V nogometnem miljeju se je težko izogniti tovrstni polemiki, tudi na naš naslov je prišlo več pobud z različno vsebino. Treba je priznati: večina tovrstnih predlogov je povsem legitimnih in – parcialno gledano – upravičenih, prav vsako odločitev je možno podpreti ali ovreči z argumenti.
Lahko bi zapisali: tudi Slovenci bi morali igrati z desetimi prvoligaši, torej tako kot Švica, Hrvaška, Irska in druge nam »primerljive« države, »ligo 12« pa pustimo Kosovu, Islandiji in Cipru. Ali obratno: lahko bi rekli, da je »liga 10« idealna za Albanijo, Armenijo in Estonijo, Slovencem pa bi gotovo bolj ležala liga z 12 klubi, kakršno poznajo (nogometno) bogatejše države Avstrija, Madžarska, Slovaška, Finska in Škotska, s katerimi se je bolj smiselno primerjati ... V resnici poznamo pod Uefinim dežnikom tudi osem-, deset-, dvanajst-, štirinajst- in šestnajstčlanske lige, če odmislimo državna prvenstva v najmočnejših državah, ki štejejo 20 klubov, v Nemčiji dva manj.
Logično je, da najmočnejši v 1. SNL, med katere se bo v novi sezoni vrnil tudi Koper, ne želijo spreminjati uveljavljenega štirikrožnega sistema »lige 10«, ki jim prinaša 36 spodobnih tekem in nekaj pokalnih dvobojev. Logično je, da si prizadevajo za širitev tekmovanja na »ligo 12« klubi, ki so na igrišču popolnoma zavozili sezono 2019/20 (Domžale, Rudar, …), ali zavoljo prekinitve prvenstva še niso uresničili svojih skritih ciljev (Nafta, Radomlje, …). Oba tabora je treba razumeti, kot je treba dobro razumeti tudi javne pozive nekaterih drugih; najglasnejši so številni klubi v 3. ligi, ki so se prav tako pripravljali za nadaljevanje prvenstva in so jim nastali določeni stroški priprav, zato zdaj pričakujejo (denarno) pomoč Nogometne zveze Slovenije.
Na koncu šteje skupno število minut v nogah nogometašev, saj igralci zanesljivo potrebujejo tekme za zorenje in napredovanje. To posebej velja za mlajše, na katerih naj bi gradili lepšo prihodnost slovenskega (reprezentančnega) nogometa. Zagotovo torej ni bistveno število klubov, ki bo igralo v 1. SNL (in 2., 3., 4. ligi) v naslednji sezoni. Lahko jih igra tudi trideset – toda če vsi skupaj ne bodo proizvedli pet novih mladih reprezentantov in enega članskega, bi bilo teoretično za vse bolje, da »zaprejo trgovino«.
Na Brdu pri Kranju naj proučijo alternativne rešitve za sezono 2020/21 in sprejmejo odločitev, saj lahko vsi ostali le javno polemizirajo in svetujejo; NZS tudi najbolje pozna razmere na terenu. Ne nazadnje odgovarjata nogometni družini za tovrstne poteze vodstvo NZS in njen izvršni odbor, ne klubski funkcionarji, novinarji ali navijači.
Legitimni obe pobudi: za ligo z desetimi ali dvanajstimi klubi
Lahko bi zapisali: tudi Slovenci bi morali igrati z desetimi prvoligaši, torej tako kot Švica, Hrvaška, Irska in druge nam »primerljive« države, »ligo 12« pa pustimo Kosovu, Islandiji in Cipru. Ali obratno: lahko bi rekli, da je »liga 10« idealna za Albanijo, Armenijo in Estonijo, Slovencem pa bi gotovo bolj ležala liga z 12 klubi, kakršno poznajo (nogometno) bogatejše države Avstrija, Madžarska, Slovaška, Finska in Škotska, s katerimi se je bolj smiselno primerjati ... V resnici poznamo pod Uefinim dežnikom tudi osem-, deset-, dvanajst-, štirinajst- in šestnajstčlanske lige, če odmislimo državna prvenstva v najmočnejših državah, ki štejejo 20 klubov, v Nemčiji dva manj.
Dobrodošlo je, da klubi proizvajajo čim več reprezentantov za mlade selekcije, kakršen je denimo napadalec Luka Štor, član izbrane vrste U-21. Foto Tadej Regent
Logično je, da najmočnejši v 1. SNL, med katere se bo v novi sezoni vrnil tudi Koper, ne želijo spreminjati uveljavljenega štirikrožnega sistema »lige 10«, ki jim prinaša 36 spodobnih tekem in nekaj pokalnih dvobojev. Logično je, da si prizadevajo za širitev tekmovanja na »ligo 12« klubi, ki so na igrišču popolnoma zavozili sezono 2019/20 (Domžale, Rudar, …), ali zavoljo prekinitve prvenstva še niso uresničili svojih skritih ciljev (Nafta, Radomlje, …). Oba tabora je treba razumeti, kot je treba dobro razumeti tudi javne pozive nekaterih drugih; najglasnejši so številni klubi v 3. ligi, ki so se prav tako pripravljali za nadaljevanje prvenstva in so jim nastali določeni stroški priprav, zato zdaj pričakujejo (denarno) pomoč Nogometne zveze Slovenije.
NZS najbolje pozna razmere na terenu
Na koncu šteje skupno število minut v nogah nogometašev, saj igralci zanesljivo potrebujejo tekme za zorenje in napredovanje. To posebej velja za mlajše, na katerih naj bi gradili lepšo prihodnost slovenskega (reprezentančnega) nogometa. Zagotovo torej ni bistveno število klubov, ki bo igralo v 1. SNL (in 2., 3., 4. ligi) v naslednji sezoni. Lahko jih igra tudi trideset – toda če vsi skupaj ne bodo proizvedli pet novih mladih reprezentantov in enega članskega, bi bilo teoretično za vse bolje, da »zaprejo trgovino«.
Na Brdu pri Kranju naj proučijo alternativne rešitve za sezono 2020/21 in sprejmejo odločitev, saj lahko vsi ostali le javno polemizirajo in svetujejo; NZS tudi najbolje pozna razmere na terenu. Ne nazadnje odgovarjata nogometni družini za tovrstne poteze vodstvo NZS in njen izvršni odbor, ne klubski funkcionarji, novinarji ali navijači.
