V Budimpešti tekmeci, zatem reprezentančni kolegi

Konec tedna je prinesel zadnje odločitve v najmočnejših evropskih ligah, zdaj je dokončno znano, kdo bo v ligi prvakov zastopal Anglijo, Španijo in Italijo. Sobota prinaša vrhunec klubske nogometne sezone, v finalu lige prvakov se bosta v Budimpešti srečala angleški in francoski prvak, Arsenal in PSG. Zatem se bo s številko 12 začelo zadnje odštevanje do začetka svetovnega prvenstva. 

Bask, ki je London spet pobarval v rdečo

V Angliji se ni izšla računica, da bi imela premier league kar šest ekip v ligi prvakov, Aston Villa je pokvarila poslovilno tekmo Pepa Guardiole, premagala Manchester City in zasedla četrto mesto, tako med elito ne bo šestega Bournemoutha.  Arsenal je tudi brez večine članov začetne enajsterice zmagal pri Crystal Palaceu in potrdil prvi naslov po 22 letih. V ligo prvakov se vrača Manchester United z Benjaminom Šeškom, ki je sicer izpustil tudi zadnjo tekmo v Brightonu, kjer so rdeči vragi zmagali s 3:0. Bryan Mbeumo se je z 11. zadetkom na vrhu klubske lestvice strelcev izenačil s Šeškom. 

Francija spet njihova, trese se lahko tudi Evropa

Še bolj najbolj je bilo v serie A, kjer je najkrajšo potegnil sedemkratni evropski prvak Milan. Dolgo je bil najbolj nevaren tekmec Interju v boju za scudetto, toda ob koncu povsem popustil, po domačem porazu s Cagliarijem (1:2), ki ni imel nobenega rezultatskega motiva, je padel na peto mesto in bo igral le v evropski ligi. V ligi prvakov pa bo debitiral senzacionalni Como trenerja Cesca Fabregasa. Vprašanje je, ali bo lahko tekme gostil na slikovitem štadionu Giuseppe Sinigaglia ob jezeru Como in bo moral hitro poskrbeti za izboljšave, ki bodo zadovoljile merila Uefe. 

Marquinhos in Gabriel Martinelli sta brazilska reprezentanca. FOTO: Gonzalo Fuentes/Reuters

V Španiji je Atletico brez Jana Oblaka kar z 1:5 izgubil pri Villarrealu in mu tako prepustil tretje mesto, v ligi prvakov pa bo po 21 letih nastopil tudi Betis.

Seveda bosta tudi v novi sezoni, v kateri bo elito lovil slovenski prvak Celje, med glavnimi favoriti tudi Arsenal in PSG, ki se bosta na štadionu Ferenc Puskas udarila za najbolj cenjeno lovoriko v klubskem nogometu. Tekma se bo po odločitvi Uefe s predsednikom Aleksandrom Čeferinom prvič začela že ob 18. uri, saj termin bolj ustreza družinam. 

Španec začel psihološko bitko, laskal tekmecu in kolegu

Na stavnicah je rahel favorit Paris Saint-Germain, ki bi lahko postal šele drugi klub, ki bi ubranil naslov od leta 1992, ko se je iz pokala državnih prvakov rodila liga prvakov. Real Madrid je bil prvak trikrat zapored v letih 2016-18.

Arsenal se v finalu pojavlja prvič po 20 letih, odkar so topničarji s Thierryjem Henryjem na čelu v finalu na Stade de France z 2:1 izgubili proti Barceloni. Lani sta se ekipi Mikela Artete in Luisa Enriqueja pomerili v polfinalu, PSG je bil boljši s skupnim izidom 3:1. Če je lani v finalu v Münchnu s 5:0 razbil Inter, pa letos ne gre pričakovati toče golov. Arsenal, ki je bil prvi, ki je dobil vseh osem tekem ligaškega dela, je na vseh 14 dosedanjih tekmah prejel 6 golov ali v povprečju 0,43. 

»Arsenal je v igri brez žoge brez dvoma najboljša ekipa na svetu. Obe ekipi želita nadzorovati igro. Arsenal že vrsto let napreduje, osvojil je premier league, lani ni bil v finalu lige prvakov zato, ker smo ga izločili mi. Arteta se je pri Cityju veliko naučil od Guardiole, njegova ekipa se dobro počuti tako v globoki obrambi kot v visokem presingu. Razburljivo bo,« tekmeca hvali Enrique, ki bi lahko tretjič postal evropski prvak, potem ko je leta 2015 na vrh popeljal Barcelono. 

Mikel Arteta in Luis Enrique sta rojaka iz Španije. FOTO: Gonzalo Fuentes/Reuters

Odločala bi lahko svežina in tukaj je prednost na strani Francozov, ki so si že dolgo nazaj zagotovili francoski naslov. Arsenal je v sezoni odigral 62 tekem in bil skoraj do zadnjega pod pritiskom. PSG ima za sabo 55 tekem, zadnjo zares težko 6. maja proti Bayernu, naslov pa si je zagotovil 13. maja proti Lensu.

Večini konec tekme v Budimpešti ne bo prinesel počitka. Vsaj 12 Arsenalovih igralcev bo nastopilo na SP: Martin Ødegaard (Norveška), Kai Havertz (Nemčija), Gabriel Magalhaes in Gabriel Martinelli (Brazilija), Leandro Trossard (Belgija), William Saliba (Francija), Viktor Gyökeres (Švedska) ter Eberechi Eze, Noni Madueke, Declan Rice in Bukayo Saka (Anglija), najverjetneje pa bo Španija dala na seznam tudi Davida Rayo in Martina Zubimendija. 

Bili so tarče posmeha, zdaj v rokah držijo penino – London je rdeč

Pri PSG je številka podobna: Marquinhos (Brazilija), Nuno Mendes, Joao Neves, Vitinha in Goncalo Ramos (vsi Portugalska), Lee Kang-in (Južna Koreja) ter Lucas Hernandez, Warren Zaire-Emery, Desire Doue, Bradley Barcola in Ousmane Dembele (Francija), na klic selektorjev še čakajo Achraf Hakimi (Maroko), Fabian Ruiz (Španija) in Willian Pacho (Ekvador).

Tako bodo mnogi takoj po finalu postali reprezentančni kolegi, rojaka Arteta in Enrique pa bosta stiskala pesti za Španijo.