V času atomskega nogometa možno vse

Ljubljana – Potem ko so v torek zvečer prišli na svoj račun nevtralni nogometni privrženci, ki dajejo napadalni igri prednost pred »taktičnim nadigravanjem«, bolj kot v prekrških pa uživajo v golih, se zdi, da strelskemu šovu ni videti konca.

Odkar je Evropska nogometna zveza (UEFA) spremenila model tekmovanja v ligi prvakov in je na sporedu po osem tekem ob torkih in sredah, še ni padlo toliko golov kot v torek zvečer, 40. K temu je pripomogla tudi »šestica« Mariborčanov na Stamford Bridgeu, toda podobnih večerov ne bo zmanjkalo. UEFA je s spremembo režima kvalifikacij za uvrstitev v ligo prvakov nagradila prvake iz nižje rangiranih držav, posledično je možno, da lahko v isti skupini pristaneta nogometna david in goljat. Kot Chelsea in Maribor, denimo.

Visoki izidi, številni strelski rekordi in individualni presežki seveda ne izvirajo le iz enega naslova. Tudi vse bolj zgoščena akumulacija nogometnega kapitala pri vse manjšem številu izbrancev povzroča večji kakovostni prepad med najbogatejšimi in preostalo »konkurenco«. Najbolj zgovoren primer je bil razplet sosedskega derbija v Minsku, kjer Šahtar ni zaman nasul Bateju šestih golov že v prvem polčasu in postavil še enega vseevropskega rekorda. Luiz Adriano, mimogrede, je postal edini ob Lionelu Messiju, ki je v enem večeru zabil pet golov v ligi prvakov.

Tudi kakovostni prepad med tekmeci ni edini razlog za neverjetne razplete nekaterih tekem. Visokim porazom botrujejo tudi zgrešene taktične odločitve trenerjev. Kot denimo v torek zvečer v Rimu, ko je Bayern še drugič v nekaj letih potolkel moštvo Rudija Garcie. Slednji je »pokasiral« šest bavarskih golov na klopi Lilla novembra 2012, v torek z Romo še enega več. Že v prvem polčasu so Rimljani klonili petkrat, večkrat kot v vseh sedmih kolih italijanske serie A (4). »Garcia je želel napasti boljše moštvo, namesto da bi se osredotočil na nasprotne napade,« je bila enotna ocena komantatorjev na »škornju«. To (1:7) je bila tretja najvišja gostujoča zmaga v ligi prvakov po dveh z 0:7, ki sta jih vknjižila Šahtar v torek v Minsku in Marseille pred štirimi leti v Žilini.

Rušenju strelskih rekordov zaradi kakovostnih razlik in taktičnih napak ni videti konca. V obdobju »atomskega« nogometa, v katerem imajo ključno besedo atletsko pripravljeni velemojstri, tako imenovani »supernogometaši«, je namreč možno vse. Cristiano Ronaldo, Gareth Bale, Lionel Messi in Arjen Robben – v Rimu je zabil 17. gol za Bayern v ligi prvakov in ujel rojaka Roya Makaaya – so le najbolj znani igralci tega tipa. Le vprašanje časa je, kdaj bosta Ronaldo (70) in Messi (68) presegla dosežek Raula, ki je v Realovi majici zabil 71 golov v ligi prvakov.