V dvorani je izbrusil strelski občutek

Francoski nogometni napadalec tunizijskega rodu Wissam Ben Yedder je v Franciji zabijal gole v senci Zlatana Ibrahimovića. V petih letih jih je za Tou­louse dosegel 63 in se vpisal med najučinkovitejše Francoze v 21. stoletju v »ligue 1«. A šele goli v španskem prvenstvu za Sevillo so ga obsijali z žarometi.

Veliki dvoboj tega konca tedna, druge Seville proti prvemu Realu, bo deloma odkril potencial nizkoraslega napadalca, ki ima prefinjeno levo nogo, a je v generalki za derbi pri svojem prvem trojčku v španski ligi dva gola dosegel z desno nogo. Ne glede na njegov učinek v prvi španski sezoni pa je že jasno, da se je andaluzijskemu klubu poleti posrečil veliki met, ko je enega Francoza zamenjal z drugim – Kevina Gameira, ki je odšel k madridskemu Atleticu, z Benom Yeddrom.

Komaj 170 centimetrov visoki napadalec z vzdevkom Benyebut (Benygol) iz pariškega okrožja Sarcelles je v španskem prvenstvu zabil osem golov in je prvi strelec odkritja sezone, ki pod taktirko nekdanjega čilskega selektorja, Argentinca Jorgeja Sampaolija, pošteno meša štrene Realu in Barceloni.

Z vsakim golom v dresu Seville se temni pred očmi Arsenu Wengerju. Poleti je bilo tako rekoč samo vprašanje dneva in ur, kdaj bo najbolj varovana skrivnost postala tudi javna, kot so o Ben Yeddrovem prestopu govorili Arsenalovi kronisti. Da je nazadnje odšel v Španijo k Sevilli, je bilo najbrž krivo Arsenalovo obotavljanje. Trener Toulousa Pascal Dupraz je zatrdil, da je izbral pravilno pot. »Sevilla je velik klub, špansko prvenstvo mu je pisano na kožo, saj je tehnično dovršen in agresiven napadalec.«

Sevilla je v Ben Yeddru našla še boljšega strelca, kot je bil Gamiero, sicer po stasu podoben napadalec. V minuli sezoni je Ben Yedder za Toulouse dosegel 17 golov in je bil najzaslužnejši za obstanek v prvi ligi. »Gameiro je odličen, ampak Wissam je zame eden od najboljših, kar sem jih videl,« ne skriva navdušenja nad 26-letnikom Dupraz.

Po napadalčevem uvajalnem poletju v športni ustroj Seville je odleglo tudi trenerju Sampaoliju. »Sprva je imel nekaj težav s spoznavanjem jezika, soigralci, z razumevanjem mojih navodil, sistema, mnogih drugih stvari. Toda zdaj že dokazuje, zakaj je v Sevilli,« je pohvalil varovanca, ki ima za seboj nenavadno nogometno pot. Še pri 19 letih je omahoval med dvoranskim in »pravim« nogometom. Hkrati je igral prvenstvo v dvoranskem nogometu in v amaterski kategoriji v eni od nižjih nogometnih lig. Na parketu je bil odličen in se je že prebil do reprezentance, zanjo igral dve tekmi in dosegel gol. Jeziček na tehtnici je na veliki nogomet nagnila prva profesionalna pogodba s Toulousom, reprezentančni dres je trikrat oblekel tudi v selekciji do 21 let.

»Užival sem v nogometu in sanjal sem o tem, da bom nekoč uspešen nogometaš. Odločilen pa je bil zaslužek. Če bi igral futsal, bi najbrž moral imeti še službo,« je razblinil pomisleke o nogometni izbiri, ki to pravzaprav ni bila. Toda priznal je, da je nekaj let igranja futsala zelo koristilo.

»V futsalu se res lahko veliko naučiš. Omogočil mi je, da sem izboljšal reakcijski čas, da sem začel razmišljati hitreje od tekmecev, predvideval njihove gibe in poteze, izboljšal sem še vrsto drugih tehničnih značilnosti. Ena od prednosti je, da sem si pred vrati v priložnostih izbrusil strelski občutek,« je Benyebut opisal obdobje, ko se je nogometa učil na parketu, da bi zdaj zabijal gole pred 50.000 in več navijači.