Dolgo potovanje, gneča v Istanbulu in 40 stopinj Celzija v Džedi ji niso izbrisali nasmeha z obraza, pomagalo je tudi prijetno spomladansko vreme na Brdu pri Kranju. Vratarka slovenske nogometne reprezentanke Zala Meršnik je na reprezentančni zbor prišla z novo pogodbo z Al Ittihadom v žepu, v Savdski Arabiji je hitro našla občutek domačnosti, hkrati pa tudi okolje, ki jo sili v večjo zbranost in odgovornost. Zdaj 24-letnica pozornost usmerja k slovenski reprezentanci, ki niti zdesetkana proti Norveški ne meče puške v koruzo.
Kako pa je priti nazaj domov, v domače okolje, v reprezentanco?
Zdi se mi, da to res zelo cenim. Ko smo se vozili na Brdo, sem gledala gore, naravo, vse okoli sebe in sem si mislila: Vau, jaz sem od tukaj. Videti punce, s katerimi se poznamo že več kot deset let in smo kot mala družina, je prav tako nekaj posebnega.
Čeprav po letih niste najstarejši, ste že med bolj izkušenimi v reprezentanci. Kaj je v zadnjem obdobju botrovalo rezultatskemu vzponu?
Predvsem to, da nismo nikoli odnehale. Tudi ko so bili težki časi, tudi ko smo šle skozi različne probleme, jaz mogoče individualno skozi poškodbe, kot ekipa pa skozi slaba rezultatska obdobja, smo ostale skupaj. Skupaj smo čutile negativne občutke, zdaj pa smo morda na drugi strani tega, čeprav so tekme še vedno zelo težke, recimo z Nemčijo, z Avstrijo, pa tudi v ligi B. Pomembno je tudi vse okoli tega, kako živimo nogomet vsak dan v klubih, kako smo, ko pridemo sem, predane istemu cilju. Potem se rezultat zgodi sam od sebe in se lahko samo pogledamo v oči in smo zadovoljne, ne glede na rezultat.
| Nogomet
Komentarji