V igri za selektorja Kavčič, Kek in Zahović

Ljubljana – Slovenska reprezentanca je končala pot proti svetovnemu prvenstvu v Rusiji tako, kot jo je začela – z remijem 2:2. Toda zadnje dejanje zasedbe Srečka Katanca je bilo vendarle prijetnejše od uverture v Vilniusu, opazno zadovoljni so bili tudi njeni navijači v Ljubljani. Potem ko Slovenije ne bo na mundialu 2018, Katanec pa odhaja s položaja, lahko vodstvo NZS tudi uradno začne iskati novega selektorja.

Navzoči na tribunah štadiona v Stožicah sinoči niso dobro vedeli, katera reprezentanca lovi nujne tri točke, ki bi ji zagotavljale nastop v dodatnih kvalifikacijah za Rusijo 2018, katera zasedba pa naj bi bila razrvana po porazu na Wembleyju in brezvoljna po razpletu tekem v drugih skupinah. Po zmagi Grčije na Cipru je namreč že v soboto postalo znano, da so padle v vodo prav vse možnosti Slovenije za kaj resnega, četudi bi prišlo do čudeža – remija Malte v Trnavi – v njihovi skupini F. Slovenci bi pristali na dnu lestvice drugourščenih reprezentanc, četudi bi premagali Škote.

Bolj je šlo za častno slovo od navijačev, ki niso namenili selektorju in fantom niti enega žvižga, spodbujali so jih, da so po igrišču leteli, kot bi si lahko le želeli marca v Glasgowu in septembra v Trnavi. Škoti, ki so ob prehodu zime v pomlad »skrili žogo« Slovencem, so delovali sinoči podobno 6000 rojakom, ki so »polnili baterije« tri zaporedne noči v slovenski metropoli ... Statistika tekme je zgovorna, še pomembnejši pa vtis.

Podoba slovenske reprezentance je najlepše darilo igralcev odhajajočemu selektorju in njegovim sodelavcem. Josipu Iličiću, ki postaja de facto številka ena te reprezentance, sinočnjemu junaku Romanu Bezjaku in drugim reprezentantom je šlo le za častno slovo in načrt jim je gotovo uspel. Odgovorni bodo lahko v naslednjih dneh začeli intenzivno razmišljati o novem selektorju članske reprezentance, ki bo vodil izbrano vrsto v boj za razširjeni euro 2020 – naslednje evropsko prvenstvo bo obiskalo kar 13 držav, nam najbližji prizorišči bosta Bayernov štadion v Münchnu in novi štadion Ferenca Puskasa v Budimpešti, zaključni turnir četverice bo na Wembleyju.

Prav na Wembleyju in sinoči v Stožicah so Slovenci odigrali morda enega od svojih najboljših »paketov« tekem, četudi so osvojili le točko. Nazadnje so igrali tako pred letom dni, ko so bili v Stožicah boljši od Slovakov in Angležev, toda slednji so se z remijem izvlekli čez šivankino uho.

Slovenski finiš namiguje na to, da reprezentanca ne potrebuje revolucije, le nadgradnjo – pogovore namesto nemega filma, roko namesto košarice in skupni cilj, to je preboj na evropsko prvenstvo. Fantje prihajajo v najboljša leta za gradnjo vrhunskega rezultata, naivno je bilo pričakovati, da bi se uvrstili na vsak turnir igralci, stari po 23, 24 let. Starostna analiza jate razkriva dejstvo, da so starejši od 28 let le štirje: Josip Iličić bo januarja dopolnil 30 let, Valter Birsa je avgusta praznoval 31. rojstni dan in ujel sovrstnika Bojana Jokića, kapetan Boštjan Cesar šteje 35 pomladi.

Kako in s kom naprej v ciklus, v katerem se bodo Slovenci borili za prvo mesto v svoji skupini prihajajoče lige narodov z dvema ali tremi od primerljivih tekmecev? To bodo (najbrž): Romunija, Škotska, Madžarska, Albanija, Črna gora, Srbija, Grčija, Norveška, Izrael, Bolgarija, Finska, Ciper, Estonija in Litva. Predsednik NZS Radenko Mijatović si bo vzel čas za premislek, saj ne želi tvegati z napačno odločitvijo. Utegne se zgoditi, da novembra Slovenija ne bo igrala prijateljskih tekem, novi selektor bo debitiral na igrišču v marčevskem terminu Fifa. Zakulisje že danes ponuja več imen: na vrhu želja NZS naj bi kotirali (po abecedi) Katančev sodelavec v zadnjem ciklusu Tomaž Kavčič, ki je uspešno odkril veliko večino sedanjih reprezentantov že v selekciji U-21, dokazano uspešni Matjaž Kek, ki blesti tudi na Reki, in nekdanji reprezentančni as Zlatko Zahović, ki še ni dobil prave ponudbe v slovenskem nogometu. Izključeno ni niti tuje ime, kakršna so Robert Prosinečki, Safet Sušić in Marcel Kohler.