V Mehiki že pripravljeni za zgodovinski podvig

Brasilia – Mehičani žanjejo pohvale za všečno igro vse od mundiala 1994 v ZDA, toda doslej jim je zmanjkalo moči za pravi podvig. Tudi Brazilija 2014 ponuja močno Mehiko, ki navdušuje stroko in navijače, toda za vpis v zgodovino bodo morali Srednjeameričani narediti še kaj. Denimo premagati sami sebe in danes izločiti odlično Nizozemsko.

»Na svetovnem prvenstvu igra 32 reprezentanc in teoretično lahko vsaka osvoji naslov prvaka. Mehika ima še boljše možnosti, saj se je prebila med 16 najboljših. Imamo odlične igralce, strahovito odločenost in velik motiv za zgodovinsko zmago nad Nizozemsko,« je napovedal Miguel Herrera, ki je postal mehiški selektor šele konec lanskega leta pred dvobojem dodatnih kvalifikacij z Novo Zelandijo. Skupni izid dveh tekem 9:3 zgovorno ponazarja filozofijo mehiške reprezentance, ki pod vodstvom Herrere želi igrati napadalen nogomet, toda ne zaletavega.

Prav »zaletav« nogomet je Mehičane večkrat stal preboja v svetovni vrh. Četudi je Mehika ena od le treh ekip, ki je na zadnjih petih mundialih napredovala iz skupine v izločilne boje (ob Braziliji in Nemčiji), ji je nato vselej spodrsnilo na prvi oviri, ko je bilo treba igrati tudi pragmatično, ne le za gledalce ... Mehičani resda sodijo med klasične udeležence svetovnih prvenstev, ne nazadnje so leta 1930 igrali celo uvodno tekmo mundiala v Urugvaju proti Franciji, pohvalijo pa se lahko tudi z največjim reprezentančnim štadionom na svetu; Azteca sprejme 105.000 navijačev.

Herrera je želel vcepiti fantom v misli tudi igro na rezultat in očitno mu je uspelo – tekmo s Hrvaško, ki je že sodila med »izločilne«, so odigrali vrhunsko. In kje se skriva formula za taktični preporod srednjeameriške reprezentance? »Imeli smo dobre priprave in izkoristili odlično vadbeno infrastrukturo v Mehiki,« je ocenil Herrera, ki dnevno »čivka« in objavlja sporočila na družbenih omrežjih. Kot pravijo mehiški novinarji, nikdar ne zavrne vabila na intervju, pogosto pove celo »preveč«. »Zakaj bi se spremenil, ko sem postal selektor?« jim je odvrnil.

Pred Mehičani je nedvomno lepa prihodnost – ta čas vlada generacija, ki je leta 2005 pokorila svet na kadetskem SP, za njimi prihajajo fantje, ki so postali svetovni prvaki leta 2011 in imajo danes po 20 let. Da prihaja obdobje Mehičanov, nakazuje tudi olimpijski finale iz Londona 2012, v katerem so Mehičani premagali močno Brazilijo. Ob 18. uri bo v Fortalezi vendarle štela le »sedanjost«, reprezentanca, ki od leta 1958 igra v značilnih zelenih majicah, pa bo morala v lovu za svojim tretjim četrtfinalom – po dveh na domačih mundialih 1970 in 1986 – preskočiti zelo visoko oviro. Van Gaalova Nizozemska se zdi še močnejša od moštva, ki je pred štirimi leti pokleknilo šele v finalu pred Španijo. »Oranžni« igrajo taktično zrelo, premorejo atletsko zasedbo ter vrhunska napadalca Arjena Robbna in Robina van Persieja. Reprezentanci sta se doslej merili šestkrat (3-1-2 za Evropejce), na svetovnih prvenstvih pa le enkrat, in sicer v Franciji 1998, ko sta po remiju 2:2 obe napredovali v osmino finala.

Če bo priljubljeni vratar Guillermo Ochoa zaklenil vrata še Nizozemcem – edini gol na turnirju je prejel le v izdihljajih že odločenega derbija s Hrvaško –, bo njegov račun na twitterju pregorel; samo v dveh tednih prvenstva je namreč pridobil 400.000 novih sledilcev in je ta čas pri številki 1,19 milijona. Še bolj »noro« pa bi bilo lahko v primeru zmage Američanov v mehiški metropoli. V Mexico Cityju so namreč pripravljeni tudi na hude izgrede po morebitnem zgodovinskem podvigu reprezentance. Oblasti v 20-milijonskem mestu bodo že od dopoldanskih ur nadzorovale navijače z dodatnimi 2500 policisti, ki bodo uporabljali 100 vozil in si pomagali z 200 premičnimi nadzornimi kamerami.