Več držav razmišlja o bojkotu nogometnega SP

Pozivi k bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu 2026, ki bo potekalo v ZDA, Kanadi in Mehiki, so postali ena ključnih tem, ki se vztrajno pojavljajo v športnih in političnih debatah po Evropi. Naraščajoče napetosti med ZDA in evropskimi zavezniškimi državami, predvsem zaradi Trumpove politike glede Grenlandije in širše geopolitične dinamike, pa tudi vizumske omejitve, ki zadevajo državljane nekaterih držav, neposredno vplivajo na športne odnose in športne dogodke.

Oke Göttlich, predsednik nemškega nogometnega kluba St. Pauli in podpredsednik Nemške nogometne zveze (DFB), je pred kratkim po poročanju Politica izrazil zaskrbljenost zaradi Trumpove politike in v pogovoru za nemške medije pozval k resni razpravi o bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu 2026.

Göttlich je dejal, da je trenutni politični trenutek primerljiv s bojkoti olimpijskih iger v 80. letih, ko so države zaradi političnih razlogov zavrnile sodelovanje v nekaterih športnih tekmovanjih. Po njegovem mnenju so nevarnosti, ki izhajajo iz trenutne ameriške administracije, večje, kar bi moralo spodbuditi športne organizacije, da pretehtajo, ali naj sodelujejo v športnih dogodkih, ki jih gosti država, ki zavrača mednarodne zavezništva.

Göttlich ni osamljen v svojih mislih. V zadnjih tednih so se v Evropi začeli pojavljati številni pozivi k bojkotu, vendar pa so odzivi nogometnih zvez in držav različni. Francija je hitro zavrnila idejo, trdeč, da mora šport ostati ločen od politike, in da se mora v največji meri izogniti vplivu mednarodnih napetosti. Podobno je tudi večina drugih evropskih nogometnih organizacij, ki menijo, da bi bojkot imel negativen vpliv na igralce, navijače in samo naravo tekmovanja.

To pa ne pomeni, da se je Evropa povsem odpovedala razpravam o političnih vidikih športa. Posamezni funkcionarji, kot je Lise Klaveness, predsednica nogometne zveze Norveške, so že pred tem večkrat opozorili na vprašanja človekovih pravic v zvezi s športnimi dogodki, ki jih gosti vprašljive države.

Težave za nogometne delegacije

Enako pomembno vprašanje, ki zadeva prihodnost SP 2026, so vizumske omejitve, ki jih je ameriška administracija uvedla za državljane 75 držav, med njimi tudi za nekatere nogometne reprezentance, ki se bodo udeležile svetovnega prvenstva. Iranska nogometna zveza je že izrazila svojo zaskrbljenost, saj njeni predstavniki morda ne bodo mogli vstopiti v ZDA, kar bi ogrozilo njihovo udeležbo na dogodku. Takšne omejitve, ki jih uvaja ZDA, so deležne številnih kritik, saj vplivajo ne le na nogometaše, ampak tudi na vse, ki so vključeni v organizacijo dogodka, vključno z uradniki, novinarji in navijači.

Poleg tega se v nogometnih krogih pojavljajo neformalni pozivi, da bi FIFA kot organizator dogodka morala izpostaviti te nepravične omejitve in zahtevati, da morajo biti države in njihove delegacije enakopravne pri sodelovanju. Zaskrbljenost, da bi šele zdaj uvedeni vizumski ukrepi postali trajna ovira, dodatno stopnjuje napetosti med športom in politiko.

Nogomet ali geopolitika

FIFA, kot organizacija, ki bo odgovorna za izvedbo prvenstva, se doslej ni postavila na stran nobene od strani. Gianni Infantino, predsednik FIFA, je večkrat poudaril, da je nogomet apolitičen in da organizacija ne bo vmešavala v politična vprašanja. Kljub temu pa so se pojavljali klici, da bi FIFA morala obravnavati vpliv politike na športne dogodke, predvsem v luči razprav o preteklih primerih, kot je izključitev Izraela iz nekaterih mednarodnih tekmovanj.

Za zdaj ni jasnega stališča, ali bo FIFA ali druge organizacije sprejele kakšne ukrepe glede vprašanj, povezanih s vizumsko politiko ali političnimi napetostmi. Vendar pa ni mogoče prezreti naraščajočih pritiskov, ki prihajajo iz različnih smeri, saj se vprašanje o prepletu politike in športa vedno bolj postavlja pred vodstvene institucije v svetu nogometa.