Tiskane izdaje
Ljubljana – Matjaž Kek uživa ob Kvarnerju najvišji možni status. Novice, povezane z zadnjo zmago Rijeke nad Hajdukom, s katero so se Rečani prvič po petih letih zavihteli na vrh hrvaške lige, so na spletnih portalih tamkajšnjih medijev brane bolj kot članki o hrvaških parlamentarnih volitvah in begunski krizi. Nekdanji slovenski selektor tudi na klopi Rečanov diha za uspeh slovenske reprezentance.
Kakšen je pogled z vrha lestvice hrvaškega prvenstva?
Zame je isti kot prej, gotovo pa so prišli na svoj račun navijači, naša Armada, ljudje v klubu in okrog njega. Če bi nas prevzela aroganca, to ne bi bila prava pot, odzvati se moramo modro. Zadnje zmage, ki smo si jih izborili na igrišču, bomo poskušali izkoristiti kot energijo pred naslednjo tekmo. V nedeljo k nam prihaja Split, ki je spravil na kolena Dinamo! Gotovo pa je za nami sijajen teden, v katerem smo dobili tri derbije, tudi lokalnega z Opatijo v pokalu.
Optimalno ste izkoristili spodrsljaj Dinama v Splitu. V tej sezoni ste se mu približali in ga na lestvici že presegli.
Dinamo se sooča s številnimi težavami. Igra brez nekaterih poškodovanih adutov, tudi čakanje na dokončno kazen za Ademija, ki je njegov ključni igralec, je mučno. Ob tem so imeli Zagrebčani nekaj specifičnih tekem v ligi prvakov, kot je odvzem skalpa Arsenalu ali nesrečni poraz z Olympiakosom. To so tekme, ki terjajo svoj davek. V seštevku pa drži: Dinamo je še vedno Dinamo, mi smo le izkoristili priložnost.
Predsednik kluba je napovedal, da odhajate v Split po zmago, ki bi vam omogočala sanje o naslovu hrvaškega prvaka.
Če komu privoščim naslov in si ga zasluži, je to prav Damir Mišković. Naš predsednik je zelo čustven človek, v projekt NK Rijeka vlaga ogromno prostega časa in financ, delno se mu je to že povrnilo z lovorikami v pokalu in superpokalu ter prebojem v evropsko ligo. Vem tudi, kaj predsedniku pomeni rivalstvo med Rijeko in Hajdukom, zato sem zadnje zmage posebej vesel. Toda o naslovu prvaka po 15 kolih prvenstva ne morem govoriti.
Ob Kvarner ste prišli pred dvema letoma in pol. Že žanjete sadove dolgoročnega dela, ali gre še vedno za moštvo v gradnji?
V dveh letih in pol so ostali isti le nekateri ljudje v klubu, sicer pa je težko govoriti o dolgoročnem delu v moštvu. Ne nazadnje fantje odhajajo in prihajajo, ne moremo jih prikrajšati za boljšo plačo v tujini. Benko, Kramarić, Jajalo, Kvržić, Brezovec so le nekateri, ki so nas zapustili, prišli so novi, kot sta oba štoperja Ristovski in Zuta, tudi Roman Bezjak je šele preživel obdobje prilagoditve na okolje, pa Roshi in Balaj ...
Kakšno ekipo ste zgradili?
Po individualni kakovosti in značilnostih je to nekaj drugega kot prej. Mi ne predstavljamo zasedbe, ki bi gojila tiki-taka igro, nikdar ne bomo imeli tako visoke posesti žoge kot Barcelona, da bi kar mimogrede koga povsem razbili. Toda te fante krasi močan značaj. Tudi zame kot trenerja je zanimiva značajska preobrazba moštva, gre namreč za velik izziv.
Pred nekaj meseci so vam v klubu zaupali položaj menedžerja po zgledu angleške premier league. Kaj se je spremenilo za vas?
Ne veliko, dejansko so le sprejeli novo sistematizacijo delovnih mest v klubu. Še vedno imamo športnega direktorja Srečka Juričića, še vedno njegovega pomočnika. Morda smo malo bolj definirali dogajanje v prestopnih rokih, toda večjih pooblastil niti nočem imeti, ker bi imel potem opravka z nogometnimi menedžerji.
Na kakšen način je na število osvojenih točk Rijeke vplivalo dejstvo, da ste poleti hitro ostali brez Evrope?
Vem, kam merite. Ko ti ne gre, se lahko izgovarjaš na utrujenost igralcev, ko ti gre, izpostaviš pozitivne izkušnje iz Evrope. Na to ne dam veliko. Sestaviti moraš dovolj širok kader, da presežeš primanjkljaj zaradi poškodb in kazni. Bom odgovoril tako: najbolje smo igrali lani, ko smo imeli v močni skupini evropske lige Feyenoord, Sevillo in Standard. Zame je predvsem dobro, da igraš tekme vsak tretji dan, saj lahko treniraš dobesedno skozi tekme. Dandanes vsi najboljši igrajo tekme na vsake tri, štiri dni!
Ste razmišljali, kako visoko bi kotirali, če ne bi izgubili osmih točk s Slavenom in Interjem?
Kdo ve, kako bi bilo v primeru, če bi tedaj zmagovali tudi na omenjenih tekmah: morda pa bi izgubili z Dinamom in Hajdukom. V sezono smo krenili slabo, poraz v Evropi proti Aberdeenu je bil zame popoln polom, tudi v hrvaški ligi nismo blesteli. Tedaj je bilo ključno, da so ostali mirni in osredotočeni na cilj ljudje v klubu, ki so odgovorni za glavne poteze.
Dolgo ste čakali na vadbeno središče na Rujevici, kjer imate na voljo štiri igrišča.
To je resna zadeva, klub je postal uglednejši in tudi konkreten, saj ti to pride še kako prav pri načrtovanju vadbe in treningov, to pa je osnova za uspeh. Imamo eno igrišče z naravno travo in tri z razmerjem 75:25 v korist naravne trave, kar je idealno za podnebje ob Kvarnerju.
Ste take razmere pogrešali kot selektor slovenske reprezentance?
Ne, v Kidričevem smo imeli na voljo vrhunske razmere. Nekaj drugega pa je nacionalno vadbeno središče, kakršno so zgradili na Brdu. To je nujno potrebno za naš nogomet, to si zaslužijo vse reprezentance in brez tega si dandanes na nek način neresen. Nogomet lahko le pridobi. Splača se izkoristiti sredstva UEFA. Tudi mi smo z Rujevico postali gosposki klub.
Še spremljate reprezentančne tekme?
Izkoriščam prednosti sodobne tehnologije, če imam čas in se tedaj nahajam v Mariboru, si kakšno tekmo ogledam tudi v Ljudskem vrtu.
Pridete tudi na povratno tekmo z Ukrajino?
Če bom tedaj v Mariboru, gotovo, četudi načrtujemo aktivnosti v klubu in mi bržčas ne bo zneslo.
V selekciji Srečka Katanca je več igralcev, ki ste jih v reprezentanco vpeljali vi.
Fantje imajo idealno priložnost za dostojno in najlepše slovo. Če bi preskočili Ukrajino, bi bilo to nekaj sijajnega. In Slovenija ni brez možnosti proti resda favorizirani reprezentanci. Katanec je pravilno ocenil, da gre za tri ali štiri specifične dni, verjamem, da bodo vsi skupaj vlekli modre poteze. Posebne zakonitosti tekem dodatnih kvalifikacij poznajo tako selektor kot igralci, kar je dobro. Ukrajinci nimajo takšnih izkušenj.
Kako bi ocenili Ukrajino?
Slovenija je večkrat pokazala, da lahko izloči tekmeca, ki je na papirju favorit. Zakaj pa ne? Ukrajinci imajo nekaj odličnih posameznikov, premorejo tri klube najvišje ravni Dinamo, Šahtar in Dnipro. Toda favoriti ne zmagujejo vedno in to je čar nogometa. Vsem skupaj želim, da bi jim uspelo, to bi pomenilo veliko za slovenski nogomet in mene osebno, saj bom vedno ostal del te reprezentance.
Kako sta pripravljena »vaša« igralca, najprej Miral Samardžić?
Miral igra najbolj zrel nogomet v svoji karieri, takšen deluje tudi kot človek, to pove vse.
Roman Bezjak?
Roman je uspešno prestal obdobje prilagajanja na reško okolje, zabil je več lepih golov, izredno je discipliniran tudi v obrambnih nalogah in vselej šprinta v obe smeri igre. Ko igramo s tremi napadalci, Roman igra bodisi na levem bodisi na desnem krilu, kar mu ustreza celo bolj kot položaj »centerforja«.
