Ljubljana – Jose Mourinho je nesporni nogometni pragmatik št. 1 med najboljšimi trenerji na svetu. Kateri klub pa je najboljši izvajalec pragmatizma na igrišču? Maribor! Slovenski prvak se je med najboljše klube v Evropi zavihtel s taktično perfekcijo v kvalifikacijah. Vrhunec je bila povratna tekma s Hapoelom.
»Prebrali smo tekmeca. Natanko smo vedeli, kako se bo lotil tekme, kdo bo vstopil v igro, kako bo igral. Vse smo predvideli,« je brezhibno pripravo za povratni dvoboj potrdil trener Darko Milanič, ki je svoj vijolični opus na trenerskem stolčku dopolnil še z manjkajočo mojstrovino.
»Zagotovo je to moj največji uspeh na trenerskem stolčku,« je priznal 49-letni Izolan, ki je po slabem desetletju zmagovanj dočakal tudi ovacije s tribun Ljudskega vrta. Abraham decembra bo res vesel!
Maribor ni presenetil, marveč samo potrdil izjemno kakovost v tem, kako teorijo prenesti v prakso. In pri tem je upošteval vse svoje pomanjkljivosti ter jih spremenil v prednosti, da je z minimalno zmago ujel paradiž, športno slavo in milijone evrov.
Mariborski strokovni štab je zadel v polno v vsem, zavedal se je psihološke in taktične premoči ter tekmečeve nemoči. Prav neverjetno je, kako so se Izraelci znova spremenili v nebogljene »ovčice«, ko je letalo z nogometno odpravo preletelo izraelski zračni prostor. In se povrhu ujeli v vijolično zanko, iz katere se z naivnostjo ni bilo mogoče izviti.
V pragmatizmu sta Mourinho in Maribor edinstvena. In ni naključje, da vijolični domala v vsem – in s še krepko izboljšano različico – posnemajo Portugalčevo filozofijo, v kateri je glavno vodilo, da cilj opravičuje sredstva. Pri čemer bi lahko mogoče tudi verjeli govoricam, da imajo Zahović in njegovi sodelavci pri slovitemu Portugalcu tudi dejansko pomoč.
Zrinjski, Hafnarfjördur in na koncu še Hapoel. Ni kaj, Mariboru je bila sreča naklonjena že pri žrebu tekmecev in boljših si praktično ni bilo mogoče izbrati, četudi bi jih izbral Milanič. Vsi poraženci po vrsti so občutili vijolično moč – po Zahoviću – »taktične kulture«, v kateri je nešteto podrobnosti, zaradi katerih imajo vijolični na koncu več sreče, kot, na primer, bogatejši in močnejši (ne pa boljši) regionalni konkurenti Salzburg, Rijeka, Honved. Ni le naključje ali sreča, da so tekmece omejili na zgolj eno samo priložnost, a to izjemno, v dobrih 90 minutah druge tekme. Drugačen razplet slovensko-izraelskega dvoboja prvakov bi bil po mariborski tekmi tragedija!
Tudi v prenovljeni in pomlajeni zasedbi glavne vloge pripadajo lisjakom s šampionskim DNK. Vratar Jasmin Handanović, najraznovrstnejši levi bočni branilec (napadalec) Mitja Viler, izjemno uigran štoperski dvojec Aleksander Rajčević-Marko Šuler, napadalec Marcos Tavares in nekoliko mlajša prekmurska mravljica Damjan Bohar so pisali najboljša mariborska poglavja v tem desetletju. Z vrnitvijo Martina Milca je Zahović le še dopolnil mozaik, v katerem ima pred posamezniki ključno vlogo moštvo.
»Odšli so najboljši, izkušeni, toda to je bila priložnost za druge, da prevzamejo odgovornost in se poskušajo uveljaviti. Toda pomembno je, da so vsi začutili pozitivno energijo, da v slačilnici vlada delovna vzdušje in da je moštvo trdno skupaj,« je trener na kratko opisal preobrazbo moštva, ki je še pred tremi meseci imelo podobo starega, izžetega in brez lepše prihodnosti. Zdaj je stroj, ki zmaguje tudi v Evropi.
Po Bojanu Prašnikarju leta 1999 in Anteju Šimundži leta 2014 je Milanič tretji trener, ki je Maribor popeljal v ligo prvakov. Naslednji mariborski izziv in Milaničev bi lahko bil ponoviti podvig Šimundževih vijoličnih s prezimitvijo v Evropi in uvrstitvijo v šestnajstino finala evropske lige, v kateri je slovenskega prvaka z golom prednosti izločila poznejša zmagovalka Sevilla.
Žreb tekmovalnih skupin bo danes v Monte Carlu.
Komentarji