Z napačno vizijo do novega začetka

S kančkom nostalgije in tudi grenkobe se bom vrnil k nekdanji nogometni Olimpiji. Prejšnji teden se je poslovil še eden od zadnjih »pogrebnikov« nekdanje Olimpije Miro Gavez. Nekoč prijazen, uglajen in priznan poslovnež je po »odstrelu« novih lastnikov Technouniona – podjetja, pri katerem so premožni Slovenci in tajkuni kupovali direktorske in blindirane bemveje, med kupci je bil seveda tudi gradbeni baron in dolgoletni Olimpijin »zidar« Ivan Zidar – zatočišče za miren prehod v pokoj in kot uslugo starih prijateljev našel pri Olimpiji. Takrat, leta 2000, že vidno hirajoči. Resnici na ljubo, na športno politiko neposredno ni imel vpliva, ker tudi ni bil kdo ve kakšen poznavalec nogometa, česar ni skrival. A tudi na prilive evrov ne, bil je zgolj skrbnik.

Kam gre ali kje je Olimpija zdaj? To sprašujejo nogometni privrženci zeleno-belih, potem ko so na koprski Bonifiki bržkone ostali brez evropskega poletja, prvič v »novi dobi«, ko klub vodi tujec: od leta 2015 je bil upravitelj srbski poslovnež Milan Mandarić, od leta 2021 nemški Adam Delius. Dosegla bo tudi najslabšo uvrstitev od prve Mandarićeve šampionske sezone, 2015/16, ali celo najslabšo po sezoni 2013/14, ko je bila šele sedma.