Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski nogomet bo novembra vnovič dihal enotno. Po znamenitem vrhuncu izpred šestih let z Rusijo bo tudi reprezentanca Srečka Katanca igrala dve tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu s Francijo. Kapetan Boštjan Cesar in soigralci se bodo Ukrajine lotili na štadionu, na katerem so se vselej počutili odlično.
Po naših virih je vodstvo Nogometne zveze Slovenije (NZS) sprejelo odločitev, da bo povratna tekma z Ukrajino 17. novembra v mariborskem Ljudskem vrtu. Prizorišče štadiona je izbral predsednik Aleksander Čeferin, ki je na ta način posredno uslišal tudi skrite želje nosilcev reprezentančne igre.
Po zadnjem gostovanju v San Marinu smo se pogovarjali s številnimi reprezentanti in slednji so nam brez izjeme zatrdili, da bodo sprejeli »kakršnokoli odločitev zveze, saj bomo imeli tako v Ljubljani kot Mariboru močno podporo s tribun«. Med poznejšim sproščenim klepetom z nekaterimi nosilci igre v Serravalleju smo »prebrali med vrsticami«, da bi Katančevi fantje vendarle raje poskušali ujeti zgodovinsko uvrstitev na euro pod Kalvarijo, na štadionu, na katerem so se vselej počutili domače in jim je pred šestimi leti omogočil pot do zgodovinskega podviga z Rusijo.
Zdi se, da je Čeferin z morda presenetljivo odločitvijo za Maribor in ne Ljubljano povlekel pragmatično in salomonsko potezo. Reprezentantom bo omogočil maksimalno pripravo na povratno tekmo z Ukrajino, igrali bodo na štadionu, na katerem je uživala reprezentanca tradicionalno močno podporo. Če ne drugega, se je začel prebujati tudi NK Maribor, kar bi lahko dodatno angažiralo tudi Štajerce. Prav slednji bodo morali tri dni po prvi tekmi v Ukrajini opraviti največji del posla za podporo nacionalni selekciji, saj v Ljudski vrt običajno ne roma tako veliko število gostov s Primorske, Gorenjske in Dolenjske kot v logistično bolj dosegljive Stožice.
Trditev, da je reprezentanca uspešnejša v Ljudskem vrtu, ni iz trte izvita. Če bi upoštevali »postceljsko obdobje«, prezrli prijateljske dvoboje in analizirali le učinek reprezentance v kvalifikacijskih tekmah, bi prišli do zgovornega rezultata. V 12 tekmah pod Kalvarijo so Kek (Srbija, Severna Irska, Rusija, Poljska, San Marino, Slovaška), Stojanović (Ciper) in Katanec (Estonija, Švica, Norveška) nanizali skupno bilanco 10-1-1 z razliko v golih 21:3. V Stožicah je bilo obratno: brez visokih zmag nad Ferci in San Marinom gre za bilanco 1-1-5 (!) in razliko v golih 6:11.
Sredi novembra bo torej vse v nogah reprezentantov, ki se bodo borili – razen za euro – tudi za 12 milijonov evrov, kolikor bi jih neposredno kapnilo v slovenski nogomet ob morebitni uvrstitvi na evropsko prvenstvo, posredno pa še kakšen milijon več. Približno 150.000 € manj na račun manjše kapacitete Ljudskega vrta se zdi ob tem lažje pogrešljivih.
Ne v Kijevu, prva tekma v Lvovu
Ukrajinci so se soočali s podobnim izzivom kot Slovenci. Vodilni možje tamkajšnje zveze so tehtali med olimpijskim štadionom v Kijevu (70.050 sedežev) in pol manjšim objektom v Lvovu (34.915). Na štadionu kijevskega Dinama bi bilo več navijačev in bi ponujal razkošno udobje, a tudi novi domicil kluba Karpati je bil narejen za euro 2012 in nudi odlične razmere za akterje na igrišču in obiskovalce tekem. Po izjavah ukrajinskih igralcev in selektorja sodeč je tamkajšnja zveza očitno prisluhnila reprezentantom, ki se tik ob meji s Poljsko počutijo odlično, ne nazadnje so v boju za euro 2016 v Lvovu trikrat zmagali, v Kijevu pa dvakrat izgubili.
