Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nogomet

Za položaj selektorja predvsem dvoboj Kavčič-Kek

Članska nogometna reprezentanca pričakuje naslednika Srečka Katanca. Avtorji vseh slovenskih podvigov domači trenerji.
Slovenija, Kidricevo, 4.1.2010 - KEK Matjaz, selektor slovenske nogometne reprezentance  foto:Tadej Regent/Delo
Slovenija, Kidricevo, 4.1.2010 - KEK Matjaz, selektor slovenske nogometne reprezentance foto:Tadej Regent/Delo
9. 10. 2017 | 23:51
Ljubljana – Kaj bo storil v naslednjih dneh, tednih, mesecih predsednik Nogometne zveze Radenko Mijatović, komu bo zaupal vodenje članske reprezentance in kako uspešen bo pri tej odločitvi? Slovenski navijači pričakujejo odgovore, pot do imenovanja novega selektorja pa bi bila lahko še dolga.

Ta čas poznamo več vprašanj kot odgovorov. Prvič, kakšno naj bo poreklo selektorja, naj NZS izbere slovenskega ali tujega trenerja? Naslednja umetno ustvarjena dilema je povezana s trojanskim predorom – naj bo novi selektor iz ljubljanskega ali mariborskega bazena? In, ne nazadnje, naj sedanji rod reprezentance nadaljuje po začrtani poti, ko je izpeljal pomladitev Srečko Katanec, ali naj zavije v drugačno smer?

Morda bi bilo dobro osvetliti prvo dilemo: težko je prenesti uspehe Andree Gianija, Veselina Vujovića in Igorja Kokoškova v nogometno družino. V večini kolektivnih športov je možno angažirati najboljše tuje strokovnjake za letno plačo 100.000 evrov, za podoben znesek pa bi dobili v nogometu predvsem trenerje, ki bi proti toku preplavali Vrbas ali Moravo in na koncu še Savo, da bi prišli v bližino sedeža NZS na Brdu. Če odmislimo najboljše na svetu, kot so Guardiola, Mourinho, Ancelotti, Wenger in Zidane, ki letno služijo po 10 milijonov evrov in več, je cena večine uspešnih selektorjev nedosegljiva za NZS. Najdražjih deset z lanskega eura v Franciji letno prejema več kot milijon, tudi tedanji islandski selektor Lars Lagerbäck bi bil predrag (500.000 €). Manjšo neposredno plačo kot Katanec so med selektorji reprezentanc z eura 2016 prejemali Jan Kozak (Slovaška), Mihajlo Fomenko (Ukrajina) in Angel Iordanescu (Romunija), slednja sta v Franciji skupaj osvojila le točko.

Seveda je možno pritegniti interes tujca z drugimi vzvodi (zanimiv projekt ali večja finančna nagrada po morebitni uvrstitvi), toda brez dejavnika sreče ne bi šlo. Pri tem ne gre za rek, da je neumen tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda, bolj za dejstvo, da so bili avtorji vseh podvigov slovenskega nogometa – klubskih in reprezentančnih – domači strokovnjaki, ki poznajo kompleksno miselnost rojakov.

Mijatoviću se ne mudi, posvetoval se bo z najtesnejšimi sodelavci in opravil preliminarne razgovore z različnimi kandidati, nato bo sporočil ime kapitana, ki bo odpeljal slovensko barko v boj za evropsko prvenstvo 2020. Upoštevaje položaj na trgu dela, razmerje moči v izvršnem odboru NZS in nogometno realnost se zdi, da nabor kandidatov ni tako velik, kot se zdi na prvi pogled.

Javno je znan razlog, zaradi katerega je v zadnjem letu skoraj petletnega Katančevega mandata okrepil strokovni štab Tomaž Kavčič. Da spremlja razvoj reprezentantov, ki jih je nekoč odkril in uveljavil v selekciji U-21 (Oblak, Kampl, Krhin, Verbič, Berić, Šporar, Kurtić, Mevlja, Krajnc, …), ter nato poskuša z njimi ponoviti uspeh iz mlade selekcije, kot je drugo mesto iz kvalifikacij za EP 2013 z 20 osvojenimi točkami. Kavčič goji tesno komunikacijo z igralci, najbrž bi vrnil v jato Kevina Kampla, morda še kakšnega igralca, ki je zašel na stranski tir pri Katancu. Prihod Kavčiča in nato njegovo napredovanje s selekcije U-21 do članov – po zgledu na Španijo, Anglijo in druge – sta želela Katanec in tedanji prvi mož NZS Aleksander Čeferin, ki je užival podporo enakega miljeja kot njegov naslednik Mijatović.

Visoko na seznamu želja NZS kotira Matjaž Kek, pisec druge slovenske nogometne pravljice, ki je doživela vrhunec v Južni Afriki, v zadnjih letih pa avtor zgodovinskih uspehov Rijeke. Kek je resda pogodbeno vezan na Rečane, toda to naj ne bi predstavljalo večje težave. Če bi minulo soboto privolil, bi ga namreč ustoličili na položaj hrvaškega selektorja prav na predlog predsednika Rijeke Damirja Miškovića. Mariborčan javno ne želi komentirati morebitnih stikov z Mijatovićem, dejansko sta se srečala le na enem od lanskih derbijev z Dinamom, ki si ga je ogledal tudi predsednik NZS. Kdor pozna Keka, kljub temu ve, da bi 56-letnik z bogatim življenjepisom težko zavrnil resno ponudbo za vodenje reprezentance, za katero je, kot je poudaril večkrat, »navijal tudi po svojem odhodu«.

Zanimivo, glavna kandidata za novega selektorja članske reprezentance Slovenije sta nekoč že sodelovala – Kek je namreč po zgodovinski zmagi nad Rusijo v Ljudskem vrtu okrepil krog sodelavcev prav s Kavčičem, ki je bil aktiven tudi med mundialom v Afriki.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine