Zelen-belim za uteho, ob naslov le dva jesenska prvaka
V tem desetlelju je Domžale spomladi prehitel Maribor, njega pa Olimpija.
Odpri galerijo
Darko Milanič in Mariborčani so ob koncu leta igrali v slabi formi. FOTO: Leon Vidic/Delo
Olimpija je v jesenskem delu nogometnega prvenstva opravila vsaj tričetrt šampionske poti. Tako kaže statistika v tem desetletju, po kateri imajo zeleno-beli kar 80-odsotne možnosti, da bodo tudi sredi maja najboljši. Od sezone 2009/10 do zdajšnje 2019/20 so najboljši po prvem delu sezone kar osemkrat prvi "pritekli" v cilj ligaškega maratona.
Poraženca druge polovice sezone sta bila le Domžale (2014/15) in Maribor (2017/18). Prve so po zaostanku dveh točk spomladi premagali Mariborčani, od katerih so bili pred dvema letoma po treh točkah zaostanka na koncu boljši igralci Olimpije z enakim izkupičkom točk, a boljšim izidom v medsebojnih tekmah.
Olimpijin jesenski naslov, šele drugi v dobi Milana Mandarića, je povsem zaslužen. Edino vprašanje, ki razjeda navijače in deloma tudi strokovno javnost, je naslednje: je njena prednost pred Mariborčani premajhna, previsoka ali vendarle realna?
Pred začetkom sezone so le največji ljubljanski optimisti verjeli, da bi lahko Safet Hadžić popeljal zeleno-bele pred vijolične, zmerni so upali na enakovreden dvoboj, največ pa je bilo vendarle tistih, ki so Mariborčanom dajali prednost in jim že pripenjali šampionsko zvezdico.
Realnega odgovora o tem, ali je razlika med velikima tekmecema po 20 kolih ustrezna, ni. Olimpija je poleti, ko je bil njen prvi igralni vrhunec, zamudila priložnost, da bi debelo ušla Mariboru, ki se je do konca avgusta trošil še v kvalifikacijah za evropsko ligo. Po šestih tekmah je njena prednost znašala sedem točk (13:6), s tem, da je za seboj že imela gostovanje v Ljudskem vrtu (0:0).
Maribor je v svojem odličnem obdobju z najpomembnejšo zmago sezone v Stožicah s 4:2 v 12. kolu (tretjina prvenstva) na lestvici ujel Olimpijo. Toda tako kot je Olimpija po derbiju pod Kalvarijo slabo izkoristila veter v njena jadra, ga tudi Maribor ni najbolje v nadaljevanju in je zaostal za Ljubljančani, ki jih niso ustavile tudi organizacijske težave, povezane z govoricami o Mandarićevem odhodu in klubskih dolgovih. Igralcem Mandarić ne dolguje nič.
Velika tekmeca je ob izrazito različnem slogu igre – ljubljanski je bil všečen, napadalen in učinkovit, mariborski neprivlačen, previdnejši in manj učinkovit – najbolj ločil izkupiček proti moštvom iz druge polovice lestvice. Olimpija je do sinoči imela stoodstotni izkupiček. Domžale so bile edino moštvo od 6. do 10. mesta, ki je proti Olimpiji vzelo vsaj točko, tokrat kar tri. Olimpija je sicer osvojila 33 točk. Prav v tekmah z »malimi« je Maribor izgubil jesensko bitko z Olimpijo, saj je osvojil kar deset točk manj, 23.
In še; ena od najvidnejših razlik v jesenskem delu prvenstva je kakovostni prepad med zgornjim delom lestvice in spodnjim. Kako neenakovredno je razmerje sil, je mogoče razbrati tudi iz razlike v golih. Prvih pet ima debelo pozitivno razliko, drugih pet pa debelo negativno.
Poraženca druge polovice sezone sta bila le Domžale (2014/15) in Maribor (2017/18). Prve so po zaostanku dveh točk spomladi premagali Mariborčani, od katerih so bili pred dvema letoma po treh točkah zaostanka na koncu boljši igralci Olimpije z enakim izkupičkom točk, a boljšim izidom v medsebojnih tekmah.
V Stožicah Maribor ujel Olimpijo
Olimpijin jesenski naslov, šele drugi v dobi Milana Mandarića, je povsem zaslužen. Edino vprašanje, ki razjeda navijače in deloma tudi strokovno javnost, je naslednje: je njena prednost pred Mariborčani premajhna, previsoka ali vendarle realna?
Pred začetkom sezone so le največji ljubljanski optimisti verjeli, da bi lahko Safet Hadžić popeljal zeleno-bele pred vijolične, zmerni so upali na enakovreden dvoboj, največ pa je bilo vendarle tistih, ki so Mariborčanom dajali prednost in jim že pripenjali šampionsko zvezdico.
prvaki
Realnega odgovora o tem, ali je razlika med velikima tekmecema po 20 kolih ustrezna, ni. Olimpija je poleti, ko je bil njen prvi igralni vrhunec, zamudila priložnost, da bi debelo ušla Mariboru, ki se je do konca avgusta trošil še v kvalifikacijah za evropsko ligo. Po šestih tekmah je njena prednost znašala sedem točk (13:6), s tem, da je za seboj že imela gostovanje v Ljudskem vrtu (0:0).
Maribor je v svojem odličnem obdobju z najpomembnejšo zmago sezone v Stožicah s 4:2 v 12. kolu (tretjina prvenstva) na lestvici ujel Olimpijo. Toda tako kot je Olimpija po derbiju pod Kalvarijo slabo izkoristila veter v njena jadra, ga tudi Maribor ni najbolje v nadaljevanju in je zaostal za Ljubljančani, ki jih niso ustavile tudi organizacijske težave, povezane z govoricami o Mandarićevem odhodu in klubskih dolgovih. Igralcem Mandarić ne dolguje nič.
Domžale preprečile stoodstotni izkupiček
Velika tekmeca je ob izrazito različnem slogu igre – ljubljanski je bil všečen, napadalen in učinkovit, mariborski neprivlačen, previdnejši in manj učinkovit – najbolj ločil izkupiček proti moštvom iz druge polovice lestvice. Olimpija je do sinoči imela stoodstotni izkupiček. Domžale so bile edino moštvo od 6. do 10. mesta, ki je proti Olimpiji vzelo vsaj točko, tokrat kar tri. Olimpija je sicer osvojila 33 točk. Prav v tekmah z »malimi« je Maribor izgubil jesensko bitko z Olimpijo, saj je osvojil kar deset točk manj, 23.
In še; ena od najvidnejših razlik v jesenskem delu prvenstva je kakovostni prepad med zgornjim delom lestvice in spodnjim. Kako neenakovredno je razmerje sil, je mogoče razbrati tudi iz razlike v golih. Prvih pet ima debelo pozitivno razliko, drugih pet pa debelo negativno.
