Zgolj posledica vseh zablod

Nikoli ni bil nogometaš, a Ante Čačić je kot trener vodil reprezentanco na evropskem prvenstvu in klub v ligi prvakov. Navzven je vedno deloval kot gospod, toda težko se bo znebil očitkov, da je bil večkrat ob pravem času na pravem mestu zgolj zato, ker je poznal prave ljudi.

Po načelu, da ni nihče večji od državne reprezentance, je moral pred zadnjim kolom kvalifikacij za svetovno prvenstvo selektorski stolček hrvaške izbrane vrste zapustiti Ante Čačić. Po porazu v Turčiji in le remiju s Finsko je Hrvaška ostala brez prvega mesta v skupini I, danes pa bo reševala drugo mesto za dodatne kvalifikacije na težkem gostovanju v Ukrajini. Ker so na kocki številni milijoni evrov, športni uspeh in državni ponos, želijo pri hrvaški nogometni zvezi z odstavitvijo Čačića poskrbeti za šok terapijo, ki bi ustavila prosti pad. A tako je le navidezno.

Težko se je namreč znebiti občutka, da je Čačić v resnici zgolj posledica vseh zablod v hrvaškem nogometu, in ne vzrok težav, zakaj se ena najbolj zvezdniških evropskih reprezentanc tako muči. V hrvaški selekciji so proti Finski zaigrali Luka Modrić, Ivan Rakitić, Ivan Perišić, Mario Mandžukić … Dva med njimi (Modrić, Rakitić) igrata za Real ter Barcelono in dva med njimi sta se pomerila v zadnjem finalu lige prvakov (Modrić in Mandžukić), kar dovolj zgovorno kaže, da Hrvaška zagotovo ne potrebuje kakšnega posebnega taktičnega mojstra, da bi lahko ugnala skromno Finsko.

Čačić bo za številne poznavalce hrvaškega nogometa za vedno ostal zgolj serviser televizijskih sprejemnikov. Da je sploh prišel do dveh velikih priložnosti, je tako poskrbel mafijski boter Zdravko Mamić. Najprej mu je dal službo pri Dinamu, zatem še v hrvaški reprezentanci. Ker je hrvaška nogometna zveza že nekaj časa ujetnica zasebnih interesov Mamića in predsednik Davorja Šukerja (le kaj je tega treba nekoč enemu najboljših napadalcev na svetu?), ima državna reprezentanca izjemno nizko podporo, v vsem tem negativnem vzdušju pa so brez prave energije tudi nogometaši. Da je močvirje hrvaških zablod še bolj kalno, so zraven poskrbeli kar nogometaši, saj sta Modrić in Dejan Lovren s svojim »slabim spominom« na sodišču pomagala Mamiću pri korupcijskih obtožbah, čeprav je tudi res, da zaradi močnega Mamićevega vpliva verjetno drugače niti nista smela ravnati.

Resda Mamić na nogometni zvezi nima več uradne funkcije, a nihče ne dvomi o njegovem vplivu pri sodelovanju s Šukerjem. Zaradi vseh spornih prijemov vedno večji del javnosti oba poziva k odhodu in očiščenju hrvaškega nogometa. Čačić je bil v celotni zgodbi zgolj izvrševalec nalog na zelo pomembnem položaju. Mnogi so zato prepričani, da Mamića in Šukerja niti malo ne zanima hrvaška reprezentanca (še manj Čačić), ampak zgolj milijoni evrov, ki jih prinaša uvrstitev na svetovno prvenstvo. Zelo slikovit, kako stvari potekajo v vrhu hrvaškega nogometa, je bil Joško Jeličić, nekdanji nogometaš Hajduka, Seville in Dinama, zdaj pa priznani komentator nogometnega dogajanja. »Trpimo, ker vodilni v hrvaškem nogometu nimajo strokovnih kriterijev. Na vse to je kazal že sam izbor Čačića za selektorja. Pri nas očitno nekaj velja le, kdo pije v isti kavarni in kdo je član HDZ (politične stranke, op. p.). Ante Čačić je bil v resnici še najmanjši problem, on je samo posledica vseh zablod,« je Jeličić spregovoril na hrvaški nacionalni televiziji.

Za marsikoga je tudi presenečenje, da je Čačićev naslednik postal Zlatko Dalić, toda v resnici je njegova povezava z vrhom hrvaške nogometne zveze precej prozorna. Dalić je v zadnjih letih stkal precej stikov na Bližnjem vzhodu, med drugim je zadnje tri sezone vodil Al Ain, nato pa poskrbel, da je njegov naslednik v dobro plačani službi v Abu Dabiju postal Zoran Mamić, mlajši brat Zdravka Mamića. Zdaj je torej prišel čas za vrnitev usluge, zato je Dalić postal novi hrvaški selektor in z malo sreče bo prihodnje poletje vodil državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu.