Za OI 2020 več priložnosti tudi za Slovence

Prvo ime olimpijskega turnirja v športni gimnastiki je bila pričakovano Simone Biles. Resda ni uresničila velikega cilja, hotela je pet zlatih kolajn, a osvojila je štiri, ob tem pa še bronasto. V Riu je od Slovencev nastopila le Teja Belak, v Tokiu 2020 bi bilo lahko naših telovadcev več.

Pri komaj 19 letih je Bilesova želela doseči, kar ni še nobena telovadka na enih OI, namreč pet naslovov prvakinje. Začela je odlično, po zmagi na ekipni tekmi in v mnogoboju je bila nepremagljiva še na preskoku, preden je prišla na vrsto gred, na komaj 10 centimetrov širokem orodju pa so njene sanje splavale po vodi, ko je naredila napako, vredno padca. Še vedno je osvojila bron, za konec pa je bila pričakovano razred zase na parterju. S tem se je pridružila zelo izbranemu klubu telovadk, ki so na enih igrah osvojile štiri zlate kolajne: Madžarki Agnes Keleti (1956), Rusinji Larisi Latinini (1956), Čehinji Veri Časlavski (1968) in Romunki Ekaterini Szabo (1984).

»Bilo je dolgo popotovanje in uživala sem v vsakem trenutku. Ne morem biti razočarana, saj sem vendarle osvojila štiri zlate in eno bronasto,« je ocenila Američanka, ki na zadnjih igrah zaradi mladosti ni mogla tekmovati. Vprašanje pa je, kako bo na naslednjih, saj veliko telovadk nastopi le na enih, konkurenca v ameriški reprezentanci pa je vedno izjemno huda. ZDA so najuspešnejša država gimnastičnega turnirja – v moškem delu so ji pripadle tri kolajne, dve srebrni in bronasta.

Največje razočaranje pa so doživeli Kitajci. Osvojili so zgolj dve bronasti odličji, obe v ekipnih tekmah. Za primerjavo: na domačih igrah pred osmimi leti so v moški konkurenci brez zmage ostali zgolj na preskoku, v ženski so osvojili dva naslova. Za nekdanjo velesilo je to daleč najslabši izkupiček, odkar se je leta 1984 vrnila na igre (ni nastopala od 1956).

Specialisti si želijo sprememb

Za slovensko gimnastiko OI niso bile uspešne, če bo šlo vse po načrtih, pa bo imela čez štiri leta v Tokiu (tu je Miro Cerar leta 1964 osvojil naslov olimpijskega prvaka) več želez v ognju, pri čemer naš najboljši tekmovalec zadnjega obdobja Sašo Bertoncelj resda ne bo več najmlajši (zdaj šteje 32 let). Pravila uvrščanja na OI se namreč spet spreminjajo, za uvrstitev na igre bo več možnosti.

Ekipe se bodo skrčile s petih članov na štiri, na kvalifikacijskem svetovnem prvenstvu (Stuttgart 2019) bo na voljo več mest, poslej bodo štela tudi celinska prvenstva (a le za mnogobojce) in svetovni pokali. Na SP in predvsem v svetovnih pokalih bodo svojo pot iskali Slovenci, čeprav je mednarodna zveza, v svojem slogu, sprejela še eno spremembo. OI si bo mogoče v sezonah 2018/2019 in 2019/2020 izboriti le na štirih tekmah pokala, ki jih bodo gostili Baku, Doha, Cottbus in Melbourne. Neuspešno je kandidirala tudi Ljubljana, tako da ji ostaja tekma serije »challenge«.

»Za nas to vsekakor pomeni več možnosti, pričakujem pa, da bo do konca leta prišlo še do nekaterih manjših sprememb. Seveda bi bilo lahko marsikaj še boljše, a zadovoljni smo že z vsakim premikom v pozitivno smer,« je ocenil selektor slovenske moške reprezentance Sebastijan Piletič in se sprehodil od kvalifikacijskega SP 2003, na katerem specialisti za posamezna orodja niso imeli nikakršne možnosti, na SP 2007 so se na OI uvrstili tudi zmagovalci na posameznih orodjih, na SP 2011 prvi trije, ki pa so morali tekmovati še na dveh orodjih, na SP 2015 jim tega ni bilo treba več …