Pjongčang je pripravljen na olimpijske igre

Še 100 dni je do začetka OI. Organizatorji so ob tej priložnosti novinarjem pokazali, kako potekajo priprave.

Objavljeno
01. november 2017 19.33
Zorana Baković
Zorana Baković

V tem trenutku je povsem zgrajenih 99,1 odstotka objektov za zimske olimpijske igre; nihče se ne boji nevarnosti, ki grozi s severnega dela polotoka.

Čeprav je povsod slišati hrup varilnih in vrtalnih strojev, viličarjev in tovornjakov, je Pjongčang pravzaprav že pripravljen na vlogo gostitelja, ki bo februarja sprejel okoli 6500 športnikov in športnih funkcionarjev, kolikor jih bo sodelovalo na olimpijskih igrah, nato pa še okoli 1500 športnikov, ki bodo od 9. do 18. marca tekmovali na paraolimpijskih igrah.

Z geslom »Strast. Povezani« to prečudovito območje Južne Koreje pričakuje, da bo v času iger vsak dan gostilo po sto tisoč obiskovalcev. Ni jim žal truda, ki ga vlagajo v to, da bi med igrami vse potekalo v vzdušju snežne harmonije. In organizatorji ob tem skrbno upoštevajo vse najmanjše podrobnosti.

Prihaja ultrahitri vlak

Potovanje po Pjongčangu se v teh dneh še vedno začne z mučnim sporazumevanjem z vozniki avtobusov ali taksisti, ki pogosto ne razumejo niti ene same angleške besede, bodo pa med igrami najeli več kot 20.000 prostovoljcev, ki bodo priskočili na pomoč, kadar koli bo to treba. Za zdaj je od glavnega mesta Seula do gorskega venca, kjer bodo potekala tekmovanja, treba prevoziti več kot tri ure z različnimi prevoznimi sredstvi, a to se bo korenito spremenilo že od konca decembra. Ultrahitri vlak, ki bo vozil na progi od letališča Inčeon do središča olimpijskega dogajanja, bo za to pot potreboval manj kot polovico tega časa.

Organizatorji so ves čas skrbeli za to, da se do vsakega prizorišča, kjer bodo potekala tekmovanja, pride v največ 30 minutah, poudarjajo pa tudi, da je to najtrdnejša struktura v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Vsi bivalni objekti za obiskovalce so razporejeni v polmeru 90 kilometrov, člani komiteja za pripravo iger pa zagotavljajo, da bo namestitvenih zmogljivosti več kot dovolj, tako da v nobenem primeru ne bo nenadnega zvišanja cen.

Do petkrat več obiskovalcev

Pjongčang leži v Gangvongu, eni najslabše razvitih provinc Južne Koreje, ki pa je že zdaj videti povsem drugače kot pred začetkom priprav na olimpijske igre. Po vsem, kar je mogoče videti vzdolž novih in širokih avtomobilskih cest, ki vodijo do olimpijskega stadiona, kjer bo potekala otvoritvena slovesnost, pa je povsem jasno, da bo to okrožje 9. februarja videti tudi povsem drugače kot danes. Čudovito naravno okolje Pjongčanga, ki leži na, kot pravijo, »srečnih 700 metrih nadmorske višine« (srečnih zaradi tega, ker je to najprijetnejša nadmorska višina za človeški organizem), zdaj že krasijo tudi sodobni športni objekti in udobni hoteli.



Eno od prizorišč zimskih olimpijskih iger prihodnje leto bo Gangneung. Foto: Matej Družnik/Delo

Organizatorji upajo, da se bosta po tem, ko bodo olimpijske igre v to mirno območje pripeljale petkrat več obiskovalcev, kot je tukajšnjih stalnih prebivalcev, iz te začasne živahnosti porodili nova strast za ukvarjanje z zimskimi športi in želja po komunikaciji s svetom, ki je in bo za vedno ostala tisto dodatno gibalo družbenega in gospodarskega razvoja.

Športna tekmovanja na ledu bodo potekala v mestecu Gangneung, kjer so zgradili olimpijsko vas z okoli tri tisoč posteljami, razporejenih v devetih 25-nadstropnih nebotičnikih. Vsi apartmaji so bili že prodani zasebnikom, ti pa so jih dali zdaj na posodo za namestitev športnikov. Okoli poslopij še urejajo dostope, znotraj pa je že vse povsem pripravljeno.

Čim več s čim manj denarja

Končana je tudi gradnja treh novih dvoran za hokej ter umetnostno in hitrostno drsanje. V teh dvoranah so že potekala poskusna tekmovanja, da so dodobra preizkusili led, ki ga ima na skrbi strokovnjak iz Kanade, pa tudi splošno funkcionalnost prostorov. In medtem ko je na splošno opravljenih že 99,1 odstotka del, je Gangneung že 100-odstotno pripravljen na olimpijske in paraolimpijske igre. »Korejci vse to delajo zelo solidno,« mi v uho šepeta kolega iz osrednje kitajske televizije, »to tukaj je povsem drugačna slika od tistih, ki smo jim bili priče pred začetkom iger v Riu de Janeiru ali Atenah ... To tukaj bolj spominja na Peking.«

V nasprotju od zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014 in poletnih v Pekingu leta 2008, kjer je bil politični motiv močno poudarjen že v količini denarja, ki so ga porabili za priprave, so motivi v Pjongčangu povsem drugačni. »Naše temeljno načelo je: doseči največ s čim manj stroški,« pravi Jeo Hjungku, generalni sekretar organizacijskega komiteja, ki se je v torek srečal z novinarji. Do zdaj so porabili malo manj kot 14 milijard dolarjev, in čeprav je zdaj težko napovedati, ali se jim bodo te naložbe kmalu povrnile, je njihov glavni cilj ravnovesje med stroški in zaslužkom.

Domačini prepričani, da jim bodo OI v korist

»Načrtujemo, da bomo prodali 1,7 milijona vstopnic,« pravi Jeo. »Od tega 70 odstotkov domačim obiskovalcem. Če upoštevamo trende ob prejšnjih dogodkih podobnih razsežnosti, imajo Korejci navado vstopnice kupovati v zadnjem trenutku. Torej pričakujemo, da se bo prodaja povečala v zadnjih dveh mesecih pred začetkom iger.«

Na vprašanje, ali drži, da v domači javnosti ni dovolj navdušenja nad olimpijskimi igrami, Jeo omeni anketo, ki je pokazala, da je kar 67 odstotkov vprašanih prepričanih, da bodo igre prinesle korist državi in družbi. Ko smo na ulicah spraševali ljudi, ali mislijo, da je bilo treba porabiti toliko denarja, so bili odgovori najpogosteje pozitivni. Mlajši moški se je skorajda razjokal, ko nam je poskušal v skromni angleščini pojasniti, da z vsem srcem podpira olimpijske igre, lastnica restavracije s tradicionalno korejsko govedino je priznala, da so igre zanjo velika poslovna priložnost, voznik bagerja na gradbišču pred smučarsko stezo pa je prikimaval in v vrhunski angleščini pojasnil svoje pozitivno vznemirjenje: »To je nekaj, kar doživiš samo enkrat v življenju.«

V središču mesteca Hoengje pa smo kljub temu srečali več deset ljudi na protestnem shodu s plakati, na katerih je pisalo: »Mi smo lačni!« Nihče se ni neposredno pritoževal nad olimpijskimi igrami, a je bilo njihovo sporočilo povsem jasno. »Več denarja za ljudi!« je pisalo na enem od transparentov.

Varnostno vprašanje

Posebnost olimpijskih iger v Pjongčangu je med drugim tudi to, da bodo potekale na območju, ki je samo 80 kilometrov oddaljeno od meje s Severno Korejo, in to v napetosti, ki vlada na Korejskem polotoku. Torej je med igrami neizogibno tudi vprašanje varnosti.

»Olimpijske igre bodo poslale politično sporočilo že s tem, ko bodo potekale kljub politični negotovosti, a v upanju, da bodo prinesle harmonijo in mir,« pravi Jeo Hjungku. »Razumemo, da so nekateri zaskrbljeni zaradi razmer na Korejskem polotoku, a to ne bo v zvezi z igrami ničesar spremenilo. Vse priprave potekajo brez problemov. Med obema Korejama že zelo dolgo vlada politična napetost, pa smo kljub temu imeli leta 1988 poletne olimpijske igre, leta 2002 svetovno nogometno prvenstvo, leta 2011 svetovno atletsko prvenstvo, tri azijade in tri univerzijade – in vse to brez problemov. Imamo dovolj izkušenj, da bomo uspešno izpeljali tudi te olimpijske igre.«

Jeo je še povedal, da organizacijski komite pripravlja vse potrebno tudi za primer, če bi se za udeležbo na igrah v Pjongčangu odločila tudi Severna Koreja. »Na to je pripravljena tudi (južnokorejska) vlada, mi pa bomo, če se bo to zgodilo, kot organizatorji v vseh pogledih sodelovali z vlado.«

Ko smo z vrha skakalnice v zimskem športnem središču Alpensia opazovali spokojne gore, ki so v teh dneh obarvane s toplimi jesenskimi barvami, a bodo že čez kakšen teden prekrite s snežno belino, je s severa pihal suh in mrzel veter, ki obljublja kakovostne steze in dobre športne rezultate. Ni prinašal napetosti, o kateri se toliko govori. Pravzaprav v Pjongčangu te napetosti ni. »Strast. Povezani,« piše na vsakem koraku. In očitno je vsem veliko pomembneje to, ali se bodo začeli Korejci po olimpijskih igrah bolj navduševati nad zimskimi športi in ali bo svet kaj več vedel o prečudoviti provinci Gangvong.