Sobotna reportaža: Svetovni rekord se spet lahko vrne v Planico (FOTO)

Oče letalnice Janez Gorišek ganjen ob novih rekordih naprave. Janusu škoda, ker gledalci niso prišli na svoj račun.

Objavljeno
25. marec 2017 16.49
planica
Mojca Finc, poročevalka
Mojca Finc, poročevalka
Planica - Presrečen je bil Janez Gorišek, konstruktor planiške letalnice, ko je na ekipni tekmi, ki jo je spremljalo 27.000 obiskovalcev, videl polete pri novih mejnikih na svoji napravi. Nekoč je planiške preizkušnje spremljal nervozno, v zadnjem času pa jih gleda umirjeno, nam je zaupal 83-letnik. A tudi zelo čustveno. »Z 250 m se je začelo novo obdobje,« je vidno ganjen dejal njegov sin Sebastjan.

Od zaroke do rekorda

Čudovit planiški dan z izjemnimi daljavami se je začel že v poskusni seriji, v kateri je Norvežan Robert Johansson poletel kar 250 m. Za poldrugi meter je izboljšal prejšnji rekord planiške letalnice, ki ga je pred dvema letoma dosegel slovenski as Peter Prevc. »Čutil sem, da me nese, pri 130 m mi je bilo jasno, da bom jadral, kolikor pač zmorem. V Vikersundu (pristal je pri 252 m) sem bil v zraku višje, tokrat pa je bilo tisto pravo letenje ob puklu. Imel sem veliko hitrost, s pristankom nisem imel nobenih težav,« je navdušeno pripovedoval brkati viking in dodal, da so razmere v zraku popolne. Poudaril je še, da je svetovno znamko spet mogoče iz Vikersunda vrniti v Planico.

Enak scenarij kot pred tednom dni v Vikersundu, ko mu je svetovni rekord še isti dan vzel Avstrijec Stefan Kraft, je sledil tudi pod Poncami pri lovu za rekordom na letalnici bratov Gorišek. Najprej je Johanssonovo magično mejo v finalni seriji za en meter premaknil Kraft, nato na končnih 251,5 m še Kamil Stoch. Poljski tekmovalec, ki je s Planico stkal prav posebno vez, saj je tu pred desetletjem spoznal svojo življenjsko sopotnico Ewo in jo pozneje v Zgornjesavski dolini tudi zaročil, se je tako vpisal na vrh seznama planiških rekorderjev.

Domen zavidal rekorderjem

Najsrečnejši so bili na zadnji ekipni tekmi v sezoni norveški skakalci. Premagali so Nemce in Poljake. Slovenska vrsta je končala tekmo na 5. mestu. Po prvi seriji je držala tretje mesto, v kateri je bil najdaljši Anže Semenič, ki je pristal pri 236 m, a ji v finalni ni uspelo obdržati položaja. Najdlje je vdrugo neslo Petra Prevca, tla je dotaknil pri 226 m.

»Pri drugem skoku se mi je prikradla neumna napaka, noga mi je tako ušla na mizi, da v zraku nisem mogel več ničesar popraviti, samo še padal sem kot skala (poletel je do 209 m, op. a.). Pri prvem sem zelo užival in zato se mi zdi škoda, da mi vdrugo ni uspelo. A kakorkoli, s pokazanim v Planici ta konec tedna sem zadovoljen,« je misli strnil Anže Semenič.

Domen Prevc je ocenil svoje skoke kot povprečne, a poudaril, da je v primerjavi s petkovimi predstavami napredoval. »Čutim tudi to pravo planiško vzdušje tu v dolini, veliko ljudi je prišlo navijat za nas. Letalnico še tipam, odkrivam, kako je treba skočiti, a jutri se ne bom s tem ukvarjal. Kakor bo telo naredilo, bo naredilo in mislim, da bo to najboljše,« je razmišljal najstnik in iskreno priznal, da je fantom, ki so leteli čez magične daljave, zavidal. »Pod Ponce je treba priti s pravo formo in stabilno skakati, potem bodo prišle tudi dolge daljave,« se zaveda najmlajši od bratov Prevc. Na jutrišnjo tekmo, zadnjo v sezoni, bo šel sproščeno. »Pa nič paničariti, če bo kaj narobe,« je razkril strategijo.

Letalec po duši Jurij Tepeš se te dni v Planici enostavno ne najde. »Nastopi so bili v slogu celotne sezone. Ni steklo,« je skomignil z rameni po daljavah 221,5 m in 215,5 m.

Bitka ni uspela, ponos je ranjen

Konstantni daljavi je dosegel Peter Prevc (225,5 m in 226 m). »Boril sem se, bitka ni uspela, ponos je ranjen. Velikega zadovoljstva ne more biti,« je priznal lastnik velikega kristalnega globusa. Všeč mu je bilo, ker je lahko rekordne daljave na letalnici bratov Gorišek spremljal iz izteka, saj jih je ponavadi gledal zgolj prek televizije. »Šalili so se, češ, že tako ti sezona ne gre, zdaj so ti pa še planiški rekord vzeli,« je razkril, kako se je soočil z izgubo rekorda na planiški letalnici, ki ga je dosegel pred dvema letoma. Kraft in Stoch z najdaljšimi daljavami zanj nista presenečenje, saj sta v odlični formi: »Pa še razmere so bile dobre. Prav je, da sta dva najmočnejša to tudi izkoristila. Če bi jaz nastopil v enakih razmerah, gotovo ne bi pristal pri toliko metrih. Ko pa si v formi, se lahko v Planici varno poleti daleč,« je opozoril. Na jutrišnji tekmi se bo potrudil po svojih najboljših močeh, da se za konec pokaže v čim lepši luči. »Upam, da mi končno kaj uspe,« si je zaželel.

Trener slovenske reprezentance Goran Janus bi bil najbolj vesel, če bi tekmo končali po prvi seriji, saj so njegovi fantje imeli v rokah uvrstitev na stopničke. »V finalni seriji smo malo biksali, rezerve so. Kljub vsemu bi rad čestital fantom, ni bilo grobih napak, ampak malenkosti pa štejejo. Razmere so bile dobre, a za nas bi lahko bile še boljše. Kakorkoli, menim, da jim ta trenutek za 5. mesto nimam kaj očitati,« je potegnil črto pod tekmo. Stopničk bi bil zelo vesel, tudi zato, da bi na svoj račun prišli gledalci.

Malysz in »stara garda«

Odlična energija se je ustvarila pod letalnico bratov Gorišek. Obiskovalci so uživali v sončnem dnevu, ujeti v morju zastav in zvokih navijaških trobelj. Dolgi poleti so bili le še pika na i.

Številne znane obraze je ta konec tedna opaziti v Zgornjesavski dolini. Planiške polete je spremljala vrsta politikov, pa nekdanji vrhunski športniki, veslač Iztok Čop, sicer podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, upokojeni nogometaš Marko Simeunovič, nekdanja atletinja Brigita Lengerholc Žager, smučarski trener, ki se dokazuje v ruski moški reprezentanci Jani Hladnik ... Celo atletska legenda Sergej Bubka se je znašel pod letalnico.

Na prizorišču je tudi sicer poškodovani nemški šampion Severin Freund, v prejšnjih dveh letih veliki tekmec Petra Prevca. Junake poletov, svoje nekdanje kolege, so prišli pozdraviti nekoč nepogrešljivi člani skakalne karavane (nekateri se uveljavljajo kot strokovni televizijski komentatorji) - Avstrijca Andreas Goldberger (svetovni rekorder v Planici leta 2000) in Martin Koch, Norvežani Roar Ljøkelsøy, Anders Bardal, Johan Remen Evensen, Nemec Michael Neumayer, Poljak Adam Malysz ... Vsi prav dobro vedo, kako lepo je v Planici, pa ne le zato, ker se sezona tu konča, ampak tudi zaradi posebnega razpoloženja, ki zaznamuje planiške tekme. Tudi zato je ta »stara garda« že davno vzela Planico za svojo.