Cilj je izpolnjen, nad Slovenci samo še nebo

Doha – Slovenija je (po)stala velika reprezentanca! Ko so Deničevi fantje spoznali, da je vrag vzel šalo, so presegli najprej same sebe, potem pa še Makedonce s sodniškim vetrom v jadrih. Z zmago na najpomembnejši tekmi tega rodu so izpolnili cilj: se prebili med najboljših osem reprezentanc na SP in si praktično zagotovili olimpijske kvalifikacije. V sredo bodo lovili polfinale.

Kulisa je bila nared za novo veliko predstavo. Po nizu slabih tekem in porazu proti Španiji so si igralci nalili čistega vina, pozabili medsebojna trenja in se zavezali enotnosti. Psihološki test so prestali z odliko. V 60 minutah težkega boja niso popuščali niti za ped in se niso pustili zmesti, četudi sta sodnika Makedonce ves čas vračala v igro.

Od prve minute je bila pri Slovencih vidna razlika v pristopu, čeprav si v 20 minutah niso mogli ustvariti otipljive prednosti. A stvari so bile dobro zastavljene in bilo je le vprašanje časa, kdaj se bo to poznalo tudi na semaforju. Obrambni blok Gaber-Bundalo je bil čvrst in odločen, Luka Žvižej je dobro čuval glavnega makedonskega strelca Kirila Lazarova. Za osvežitev je poskrbel rekonvalescent Klemen Cehte, ki je na krstnem nastopu zabil dva gola od daleč in dal napadu novo razsežnost. Tudi drugo orožje na levi strani je bilo vroče. Medtem ko so Makedonci dobro pazili na vodilnega strelca SP Dragana Gajića, je Sebastian Skube v 21. minuti razliko dvignil na dva gola (11:9), s četrtim golom pa poskrbel tudi za minimalno vodstvo med odmorom.

Makedonci, ki so Slovencem pred tremi leti v Srbiji preprečili nastop na OI v Londonu, so prvi hud udarec doživeli, ko si je organizator igre Filip Mirkulovski zaradi prekrška nad slovenskim kapetanom Urošem Zormanom prislužil rdeči karton. Slovenci so imeli ves čas gol ali dva prednosti, a kar nekaj časa je trajalo, da so malce lažje zadihali. Matej Gaber je v 44. minuti izsilil 7-metrovko, Gajić pa ni bežal pred odgovornostjo, popravil napako iz prejšnjega poskusa ter hladnokrvno zadel za 24:21. Luka Žvižej je 200. nastop za reprezentanco začel z dvema zgrešenima streloma, a se je več kot odkupil, ko se je prikradel na desno stran in spretno premagal Borka Ristovskega. »Vedite, da je meni najtežje, ko zgrešim 'zicer'. Toda to je sestavni del igre, vedno se ponudi nova priložnost in pravi športnik je tisti, ki se zna pobrati. Ravno ta pristop krasi našo reprezentanco,« je bil na dosežek ponosen Žvižej, eden od junakov velike zmage.

Ko je Gorazd Škof ubranil strel in je Marko Bezjak manj kot deset minut pred koncem zadel za »rekordnih« 27:23, je manjša skupina slovenskih navijačev že začela poskakovati v znanih ritmih. A drame še zdaleč ni bilo konec. Pet minut pred koncem je bilo pri 29:27 še vse odprto. Morda bi se celo zgodil zasuk, če ne bi Slovenci končno dočakali Jureta Natka, strelca zadnjih treh golov. »Saj je bil že čas, da sem tej reprezentanci tudi jaz nekaj dal, potem ko sem bil na prvih petih tekmah daleč od forme,« je odleglo Natku, povratniku na velikem tekmovanju. Veselje Slovencev že pred iztekom časa je bilo veliko, pa vseeno ne tako intenzivno kot po četrtfinalu mundiala v Španiji, zato gre fantom zaupati, da so še kaj dobrega prihranili za sredo in kasneje. Njihovi tekmeci v četrtfinalu bodo bržčas Francozi, ki jih danes čaka tekma z Argentino.

Selektor Boris Denič je bil na prvih tekmah deležen precej kritik, a je znova dokazal, da je mojster svojega poklica. V taktičnem dvoboju je imel boljše rešitve od kolega Ivice Obrvana in je na nek način nesojenim delodajalcem pri Chamberyju namignil, da so se ušteli, ko so izbrali Hrvata. »Čestitke fantom, da jim je uspelo umiriti te razgrete glave. Tekma je bila težka predvsem s čustvenega vidika, saj je bil vložek za obe ekipi ogromen,« je bil Denič ponosen na igralce, pa tudi na svoj strokovni štab: »Lazarov je imel prepoved strelov. Nekaj jih je sprožil, a veliko manj, kot je vajen. Taktično smo bili zreli, a verjemite, da bomo tudi iz te tekme izvlekli koristna spoznanja za naprej. Tukaj smo, še smo živi. Prvi cilj je dosežen in gremo naprej.«

Če nas je v zadnjih štirih letih česa naučil slovenski »Hero-Team«, je to, da ga ne smeš nikdar prezgodaj odpisati. Tudi pred četrtfinalom s Francozi ne. Nenazadnje so jih aprila lani premagali na Danskem … Denič še ni hotel razmišljati o tem: »Prosim vas, pustite mi vsaj teh nekaj ur zadovoljstva.«